|
|
ade-aga (adenylcyclase; Adenylat-Cyclase) je *encim, ki katalizira pretvorbo ATP (adenozin trifosfata) v cAMP (ciklični adenozin monofosfat). (adenylic acid; Adenylsäure), glej nukleotid, flavin-adenin-dinukleotid (FAD). (adenine; Adenin) je 6-aminopurin, purinska baza, ki se nahaja v nukleinskih kislinah. V DNK se pari s timinom. (adenohypophysis; Hypophysenvorderlappen) je sprednji, tuberalni in intermediarni del *hipofize. Izloča FSH (folikel stimulirajoči hormon), STH (somatotropni hormon, somatotropin), TSH (tireotropni hormon), ACTH (adrenokortikotropni hormon), LH (luteinizacijski hormon). (adenocarcinoma; Adenocarcinom), je maligna neoplazija žleznega epitelija ali karcinom, ki kaže podobno organiziranost celic, kot je v žlezah. (adenovirus; Adenovirus) so virusi s krožno DNK, zanje so značilne *kapsomere (252 po številu) v celični steni. Adenovirusi so povzročitelji številnih bolezni tudi pri ljudeh. Nekateri so *onkogeni. Velikokrat povzročajo infekcije dihal. (adenosine; Adenosin), glej nukleozid. (adenosine diphosphate; Adenosin-Diphosphat), okrajšava ADP, glej koencim A. (adenosine phosphate; Adenosinphosphat) je katerakoli od treh spojin, v katerih je *nukleozid *adenozin spojen preko *riboze na eno (AMP), dve (ADP) ali tri (ATP) molekule fosforne kisline. Vse tri se lahko pretvarjajo ena v drugo. ATP s *hidrolizo proizvede energijo, ki je potrebna za številne biološke procese, kot na primer *bioluminiscenco, biosintezo *proteinov, *nukleinskih kislin,*polisaharidov in *lipidov. (adenosine monophosphate; Adenosin-Monophosphat), glej AMP, ciklični AMP.. (ADH-promotors; ADH-Promotoren) so promotorji za alkohol-dehidrogenazni gen in jih uporabljajo za dobivanje himernih genov pri kvasovkah, kot je to na primer *ekspresijski *vektor pri kvasovkah. (adipocyte; adipöse Zelle) je celica vezivnega tkiva, ki je specializirana za skladiščenje maščobe. Celice za skladiščenje bele in rjave maščobe se med seboj razlikujejo. (adipose tissue; adipöses Gewebe, Fettgewebe) je maščobno tkivo, fibrozno vezivno tkivo z velikim številom *adipocit. (additive; additiv). Učinek *aditivnih faktorjev je aditiven tedaj, kadar je skupni učinek vseh faktorjev enak vsoti posamičnih učinkov. Glej aditivno učinkovanje genov. (additive genetic variance; additive genetische Varianz) je genetska varianca, ki je posledica povprečnih učinkov, ki jih povzročajo zamenjave nekega *alela z drugim na določenem *lokusu ali na večjem številu lokusov, ki določajo *poligeno lastnost. (additive factor; Polymergen) je gen, ki sodi v skupino ne-alelnih genov, ki vplivajo na isto lastnost, odnosno na fenotip, in vsak od teh genov okrepi učinek drugega v *fenotipu. o učinkovanje genov (additive effects; additive Wirkung) je povprečen učinek genov v realizirani kombinaciji genov v neki *populaciji. Del *genetske variance je povzročen z aditivnim delovanjem genov tudi tedaj, kadar delujejo učinki dominance in epistaze. V *populacijski genetiki je to eden od osnovnih pojmov. (adjuvant; Adjuvans) je substanca, ki jo dajemo skupaj z *antigenom, da s tem okrepimo*imunski odgovor (reakcijo) na antigen. (epinephrine; Adrenalin) je *hormon nadledvične žleze (medule adrenalke), ki dviga krvni sladkor (glukozo) z mobilizacijo rezerv, ki so v obliki *glikogena. Sinonim je epinefrin. (adrenal; Nebenniere) je adrenalna ali nadledvična žleza. ki ima dva dela: Skorjo in sredico (s tujko korteks in medulo), vsak del izloča različne hormone. (adrenocorticotropic hormone; Adrenocorticotropes Hormon), okrajšava (ACTH), sinonim je kortikotropin; je enostaven peptidni hormon (z enojno verigo), ki ima 39 aminokislin in ki stimulira sekrecijo adrenalnega korteksa (skorje nadledvične žleze). Izloča ga *adenohipofiza (prednji reženj hipofize) vretenčarjev. , glej hemoglobin.Aedes (komarji) je rod insektov, ki šteje preko 700 vrst; nekateri med njimi so znani kot prenašalci bolezni. A.aegypti je na primer prenašalec rumene mrzlice. Ima majhno število kromosomov in ga zlahka razmnožujejo v laboratorijskih pogojih. Za genetiko je pomemben, ker na njem študirajo genetsko odpornost (rezistenco) proti insekticidom. Glej tudi Culex pipiens. je rod trav. V genetiki je znana predvsem A.umbellulata, ki so jo uporabili za to, da so prenesli njen gen za odpornost proti listni rji na pšenico. (aerobe; aerobe) je tisti organizem (tudi celica), ki ne more živeti brez *kisika. (afibrinogenemia; Afibrinogenämie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki se deduje avtosomno recesivno. Prizadet je sistem za strjevanje krvi, ker organizem ni sposoben tvoriti fibrinogena. (affinity chromatography; Affinitätschromatographie) je postopek, s katerim ločimo molekule na podlagi njihove afinitete za povezavo z *ligandi (na primer z *antitelesi), ki so spojeni z netopno podlago (na primer s sefarozo – “Sepharose” je trgovsko ime za določen agarozni gel). Tako vezane molekule nato izperejo in jih dobijo v razmeroma čistem stanju. (aflatoxins; Aflatoxine) je skupina zelo toksičnih in kancerogenih snovi, ki jih izdeluje gliva Aspergillus flavus in nekatere druge vrste Aspergillus. Vplivajo predvsem na celice jeter. (apholate; Apholat) je *aziridinski mutagen, ki se uporablja tudi kot kemično sterilizacijsko sredstvo pri žuželkah. (agammaglobulinemia; Agammaglobulinämie) pomeni nesposobnost za sintezo določenih *imunoglobulinov pri ljudeh. Najpogosteje jo povzroča na X kromosom vezani recesivni gen. (agamogony; Agamogonie) je nespolna reprodukcija, ki je značilna za amebe in za eno od faz dokaj kompliciranega reprodukcijskega ciklusa sporozoj. (Hartmann, 1904). (agamospermy; Agamospermie) pomeni tvorbo semena brez *oploditve. Moške *gamete (če so sploh prisotne) samo stimulirajo delitev *zigote in pri oploditvi niso soudeležene. Glej apomiksis. je rod majhnih papig. Študije njihovega gnezdenja in gnezdenja njihovih hibridov so dokazale, da je način njihovega obnašanja uravnavan genetsko. (agar; Agar-Agar) je *polisaharidni ekstrakt iz morskih trav (Rhodophyceae), ki ga uporabljajo kot gojišče za mikrobe, za celice in celične linije.
|