A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
A-ADC
ade-aga
agl-akr
aks-alb
ald-alo
alt-ami
amn-ane
ang-anto
antr-arr
Art-avk
Avo-Azo

 

 

ade-aga

adenil-ciklaza (adenylcyclase; Adenylat-Cyclase) je *encim, ki katalizira pretvorbo ATP (adenozin trifosfata) v cAMP (ciklični adenozin monofosfat).

adenilna kislina (adenylic acid; Adenylsäure), glej nukleotid, flavin-adenin-dinukleotid (FAD).

adenin (adenine; Adenin) je 6-aminopurin, purinska baza, ki se nahaja v nukleinskih kislinah. V DNK se pari s timinom.

adenohipofiza (adenohypophysis; Hypophysenvorderlappen) je sprednji, tuberalni in intermediarni del *hipofize. Izloča FSH (folikel stimulirajoči hormon), STH (somatotropni hormon, somatotropin), TSH (tireotropni hormon), ACTH (adrenokortikotropni hormon), LH (luteinizacijski hormon).

adenokarcinom (adenocarcinoma; Adenocarcinom), je maligna neoplazija žleznega epitelija ali karcinom, ki kaže podobno organiziranost celic, kot je v žlezah.

adenovirus (adenovirus; Adenovirus) so virusi s krožno DNK, zanje so značilne *kapsomere (252 po številu) v celični steni. Adenovirusi so povzročitelji številnih bolezni tudi pri ljudeh. Nekateri so *onkogeni. Velikokrat povzročajo infekcije dihal.

adenozin (adenosine; Adenosin), glej nukleozid.

adenozin difosfat (adenosine diphosphate; Adenosin-Diphosphat), okrajšava ADP, glej koencim A.

adenozin fosfat (adenosine phosphate; Adenosinphosphat) je katerakoli od treh spojin, v katerih je *nukleozid *adenozin spojen preko *riboze na eno (AMP), dve (ADP) ali tri (ATP) molekule fosforne kisline. Vse tri se lahko pretvarjajo ena v drugo. ATP s *hidrolizo proizvede energijo, ki je potrebna za številne biološke procese, kot na primer *bioluminiscenco, biosintezo *proteinov, *nukleinskih kislin,*polisaharidov in *lipidov.

adenozin monofosfat (adenosine monophosphate; Adenosin-Monophosphat), glej AMP, ciklični AMP..

ADH-promotorji (ADH-promotors; ADH-Promotoren) so promotorji za alkohol-dehidrogenazni gen in jih uporabljajo za dobivanje himernih genov pri kvasovkah, kot je to na primer *ekspresijski *vektor pri kvasovkah.

adipocita (adipocyte; adipöse Zelle) je celica vezivnega tkiva, ki je specializirana za skladiščenje maščobe. Celice za skladiščenje bele in rjave maščobe se med seboj razlikujejo.

adipozno tkivo (adipose tissue; adipöses Gewebe, Fettgewebe) je maščobno tkivo, fibrozno vezivno tkivo z velikim številom *adipocit.

aditiven (additive; additiv). Učinek *aditivnih faktorjev je aditiven tedaj, kadar je skupni učinek vseh faktorjev enak vsoti posamičnih učinkov. Glej aditivno učinkovanje genov.

aditivna genetska varianca (additive genetic variance; additive genetische Varianz) je genetska varianca, ki je posledica povprečnih učinkov, ki jih povzročajo zamenjave nekega *alela z drugim na določenem *lokusu ali na večjem številu lokusov, ki določajo *poligeno lastnost.

aditivni faktor (additive factor; Polymergen) je gen, ki sodi v skupino ne-alelnih genov, ki vplivajo na isto lastnost, odnosno na fenotip, in vsak od teh genov okrepi učinek drugega v *fenotipu.

aditivno učinkovanje genov (additive effects; additive Wirkung) je povprečen učinek genov v realizirani kombinaciji genov v neki *populaciji. Del *genetske variance je povzročen z aditivnim delovanjem genov tudi tedaj, kadar delujejo učinki dominance in epistaze. V *populacijski genetiki je to eden od osnovnih pojmov.

adjuvans (adjuvant; Adjuvans) je substanca, ki jo dajemo skupaj z *antigenom, da s tem okrepimo*imunski odgovor (reakcijo) na antigen.

adrenalin (epinephrine; Adrenalin) je *hormon nadledvične žleze (medule adrenalke), ki dviga krvni sladkor (glukozo) z mobilizacijo rezerv, ki so v obliki *glikogena. Sinonim je epinefrin.

adrenalka (adrenal; Nebenniere) je adrenalna ali nadledvična žleza. ki ima dva dela: Skorjo in sredico (s tujko korteks in medulo), vsak del izloča različne hormone.

adrenokortikotropni hormon (adrenocorticotropic hormone; Adrenocorticotropes Hormon), okrajšava (ACTH), sinonim je kortikotropin; je enostaven peptidni hormon (z enojno verigo), ki ima 39 aminokislin in ki stimulira sekrecijo adrenalnega korteksa (skorje nadledvične žleze). Izloča ga *adenohipofiza (prednji reženj hipofize) vretenčarjev.

A2 hemoglobin, glej hemoglobin.

Aedes (komarji) je rod insektov, ki šteje preko 700 vrst; nekateri med njimi so znani kot prenašalci bolezni. A.aegypti je na primer prenašalec rumene mrzlice. Ima majhno število kromosomov in ga zlahka razmnožujejo v laboratorijskih pogojih. Za genetiko je pomemben, ker na njem študirajo genetsko odpornost (rezistenco) proti insekticidom. Glej tudi Culex pipiens.

Aegylops je rod trav. V genetiki je znana predvsem A.umbellulata, ki so jo uporabili za to, da so prenesli njen gen za odpornost proti listni rji na pšenico.

aeroben (aerobe; aerobe) je tisti organizem (tudi celica), ki ne more živeti brez *kisika.

afibrinogenemija (afibrinogenemia; Afibrinogenämie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki se deduje avtosomno recesivno. Prizadet je sistem za strjevanje krvi, ker organizem ni sposoben tvoriti fibrinogena.

afinitetna kromatografija (affinity chromatography; Affinitätschromatographie) je postopek, s katerim ločimo molekule na podlagi njihove afinitete za povezavo z *ligandi (na primer z *antitelesi), ki so spojeni z netopno podlago (na primer s sefarozo – “Sepharose” je trgovsko ime za določen agarozni gel). Tako vezane molekule nato izperejo in jih dobijo v razmeroma čistem stanju.

aflatoksini (aflatoxins; Aflatoxine) je skupina zelo toksičnih in kancerogenih snovi, ki jih izdeluje gliva Aspergillus flavus in nekatere druge vrste Aspergillus. Vplivajo predvsem na celice jeter.

afolat (apholate; Apholat) je *aziridinski mutagen, ki se uporablja tudi kot kemično sterilizacijsko sredstvo pri žuželkah.

agamaglobulinemija (agammaglobulinemia; Agammaglobulinämie) pomeni nesposobnost za sintezo določenih *imunoglobulinov pri ljudeh. Najpogosteje jo povzroča na X kromosom vezani recesivni gen.

agamogonija (agamogony; Agamogonie) je nespolna reprodukcija, ki je značilna za amebe in za eno od faz dokaj kompliciranega reprodukcijskega ciklusa sporozoj. (Hartmann, 1904).

agamospermija (agamospermy; Agamospermie) pomeni tvorbo semena brez *oploditve. Moške *gamete (če so sploh prisotne) samo stimulirajo delitev *zigote in pri oploditvi niso soudeležene. Glej apomiksis.

Agapornis je rod majhnih papig. Študije njihovega gnezdenja in gnezdenja njihovih hibridov so dokazale, da je način njihovega obnašanja uravnavan genetsko.

agar (agar; Agar-Agar) je *polisaharidni ekstrakt iz morskih trav (Rhodophyceae), ki ga uporabljajo kot gojišče za mikrobe, za celice in celične linije.