ben-bin

Bence-Jones protein, tudi *paraprotein, je zelo homogen protein v urinu, ki ima imunoglobulinske lahke verige ali njihove dele, ki jih proizvajajo maligne tvorbe (zločestni tumorji) celic, ki izločajo protitelesa (plazmacitomi ali mielomi).

bencol (benzene; Benzol) je najenostavnejši med aromatskimi organskimi spojinami. Tudi: benzol (kem. benzen).

benigen (benign; gutartig) ni zločest ali maligen. Glej neoplazme, tumorji.

6-benzilaminopurin je sintetični *citokinin.

Bergmannovo pravilo (Bergmann's rule; Bergmannsche Regel) pravi, da imajo pasme toplokrvnih speciesov v geografsko toplejših predelih manjši telesni okvir, pasme v hladnejših predelih pa večjega.

Berg - Sharp kartiranje (Berg-Sharp mapping; Berg-Sharp-Kartierung) je postopek, ki sta ga imenovana razvila za kartiranje območij *intronov in *eksonov, *transkripcijskih startnih mest in *terminatorjev v evkariontskih genih s pomočjo - za enojno DNK molekulo - specifične *S₁ nukleaze iz Aspergillus oryzae.

bernardinec (St.Bernard; Bernardiner) je pasma psov.

beta delec (beta particle; Betateilchen) je *elektron z veliko energije, ki ga emitira atomsko jedro zaradi radioaktivnega razpada.

b-galaktozidaza (b-galactosidase; b-Galactosidase) je encim, ki cepi *laktozo v *glukozo in *galaktozo. Gen za b-galaktozidazo običajno izolirajo iz E.coli -lac operona.

b-laktamaze (b-lactamases; b-Lactamasen) je skupina encimov, ki inaktivirajo b-laktam antibiotike (penicilin). Ti encimi so bodisi periplazemski (v gram-negativnih bakterijah) ali ekstracelularni (v gram-pozitivnih). Gen za ampicilin rezistenco v *pBR 322 kodira določen tip b-laktamaze.

betatron je aparat za pospeševanje *elektronov s pomočjo elektromagnetne indukcije.

beta žarki (beta ray; Betastrahlen) so snop beta delcev.

Bgl II je restrikcijski encim tipa II iz Bacillus globigii. Razpoznava s označeno mesto na obeh verigah DNK: 5' AG A T C T 3'. Lepljivi konci so komplementarni s konci, ki jih proizvajajo encimi Bam HI, Bcl I, Xho II, Mbo I in Sau 3A.

biček (flagellum; Geisel) (flagellum, množ. flagella) so pri evkariontih nitasti protoplazemski izrastki, ki omogočajo gibanje tako bičkarjem kot spermijem. V osnovi imajo bički enako strukturo kot migetalke (cilia), so pa neprimerno daljši in manj jih je. Pri prokariontih so bički prav tako izrastki, ki so namenjeni gibanju nekaterih speciesov bakterij. Sestavlja jih protein *flagelin, dolgi so 2 do 20 µ m. Bakterije z enim polarnim bičkom se imenujejo *monotrihne, s šopom polarnih bičkov *lofotrihne, če pa so z njimi posejane krog in krog so *peritrihne.

bičkarji - Flagellata (flagellata; Geibeltierchen) so praživali (protocisti), ki spadajo v Euglenophyta ali Zoomastigina.

bilirubin (bilirubin; Bilirubin) je oranžen pigment, ki je razgradni produkt dela *hema v hem-proteinih posebno tedaj, ko se *hemoglobin odcepi ob normalni razgradnji *eritrocitov s pomočjo *retikulo-endotelialnega sistema. Sproščeni bilirubin iz obtoka sprejemajo jetra in ga izločajo v *žolč. Nabiranje bilirubina v plazmi in v *tkivih je znak za zlatenico. Glej Crigler-Najjar sindrom.

bimodalna populacija (bimodal population; zweigipfelige Populationsverteilung) je populacija, pri kateri se meritve neke lastnosti zbirajo okrog dveh srednjih vrednosti.

binarni vektorji (shutle, binary vectors; bifunktionelle Vektoren) so DNK molekule ali plazmidi, ki se lahko replicirajo v dveh (ali več) različnih organizmih.

binominalna distribucija (binominal distribution; Binominalverteilung) je funkcija verjetnosti, ki se tako imenuje zaradi možnosti, da se bo nek dogodek dogodil ali ne n, n-1, n-2,...,0-krat in je podana z zaporednimi koeficienti v binominalni ekspanziji (a + b)ⁿ. Simbol a in b ponazarjata možnost, da se bo dogodek zgodil, odnosno da se ne bo, pri čemer je vsota a + b = 1. Za ponazoritev koeficientov v binominalni ekspanziji uporabljajo takozvano Pascalovo piramido.

binominalna nomenklatura (binominal nomenclature; binäre Nomenklatur) je način označevanja vrste živali in rastlin z dvema besedama. Prva beseda pomeni *rod (genus), ki mu osebek pripada, druga pa vrsto (species). Včasih pri taksonomskih študijah napišemo tudi avtorja, ki je prvi opisal in poimenoval species. Napišemo na primer takole: Drosophila melanogaster, Meigen.