hipertonična raztopina (hypertonic solution; hypertonische Lösung) je raztopina s tolikšno koncentracijo raztopljene snovi, da sprejema vodo skozi semipermeabilno membrano iz druge raztopine, ki ima manjšo koncentracijo raztopljene snovi.

hipertrofija (hypertrophy; Hypertrophie) je povečanje velikosti tkiva ali organa zaradi povečanega volumna celic, ki ga sestavljajo. Pomeni torej rast celic v velikost. Glej hiperplazija.

hipertonija (hypertension; Hypertension), tudi hipertenzija, je bolezensko povečanje krvnega pritiska.

hipervariabilne regije (hypervariable sites; hypervariable Regionen), okrajšava hv, so regije znotraj variabilnih področij *lahkih ali *težkih verig *imunoglobulina, kar je znamenje za veliko variabilnost med antitelesi, ki imajo različne specifičnosti.

hipoderm (hypodermis; Unterhautgewebe) je sloj celic neposredno pod epidermom.

hipodontija (hypodontia; Andontie) je dedno pomanjkanje zob.

hipofiza (hypophysis, pituitary gland; Hypophyse), poglavitna žleza notranje sekrecije, tudi možganski privesek, leži v lobanji, na spodnji strani možgan pri vretenčarjih.

hipofizna pritlikavost (pituitary dwarfism; hypophysärer Minderwuchs) je pri ljudeh oblika *atelioze, ki se deduje avtosomno recesivno. Razlikujemo tri oblike: primordialna pritlikavost je posledica pomanjkanja rastnega hormona (somatotropina); panhipohipofiznost pomeni pomanjkanje vseh hormonov prednjega režnja hipofize; Laron-sindrom je pritlikavost kot posledica defektnih receptorjev za rastni hormon, ki ga imajo prizadeti sicer lahko v izobilju.

hipofosfatazija (hypophosphatasia; Hypophosphatasie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki nastane zaradi pomanjkanja encima *alkalne fosfataze.

hipofosfatemija (hypophosphatemia; Hypophosphatämie) je zmanjšanje koncentracije anorganskega fosfora v krvnem serumu.

hipofizna pritlikavost (ateliosis; hypophysärer Minderwuchs) je zaostajanje v rasti pri ljudeh, kar je posledica pomanjkanja *rastnega hormona.

hipokotil (hypocotyl; Hypocotyl) je del rastlinskega embria ali sadike izpod *kotiledonov.

hipoplazija (hypoplasia; Hypoplasie) je zaustavitev rasti organa ali nekega dela telesa. Nasprotje je hiperplazija.

hipoksantin (hypoxanthine; Hypoxantin) je 6-hidroksipurin.

hipoksantin-gvanin-fosforibozil-transferaza, okrajšava HPRT ali HGPRT (hypoxanthine-guanine-phosphoribosyl-transferase; Hypoxanthin-Guanin-Phosphoribosyltransferaze) je encim, ki katalizira prenos dela 5-fosforibozil-1-pirofosfata na 9.mesto hipoksantina in gvanina, da nastane inozin monofosfat in gvanozin monofosfat. Glej Lesch-Nyhan sindrom; HAT medij.

hipostazija (hypostasis; Hypostasis) je pojav, da nek gen ne more priti do izraza zaradi delovanja epistatičnega gena. Glej epistaza.

hipotalamus (hypothalamus; Hypothalamus) je del diencefalona, skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov, tik izza povezave možganskih polovic. Pomemben je zaradi uravnavanja izločanja hipofiznih hormonov s sekrecijo "nevrohormonov".

hipoteza ničle (null hypothesis method; Nullhypothesen-Methode) je standardna metoda za testiranje statistične signifikantnosti razlike med srednjima vrednostima vzorcev iz dveh populacij.

hipotireoidizem (hipothyrioidism; Hypothyrose) je pomanjkanje tireoidnega hormona.

hipotonična raztopina (hypotonic solution; hypotonische Lösung) je raztopina s tolikšno koncentracijo raztopljene snovi, da izgublja vodo preko *semipermeabilne membrane, ki jo ločuje od druge tekočine z večjo koncentracijo snovi. Glej hipertonična raztopina.

his je okrajšava za aminokislino *histidin.

hi-sekvenca (chi-sequence; Chi-Sequenz) je oktomerična sekvenca v DNK E.coli približno na vsakih 10 kb, ki deluje kot prijemališče ("hotspot") za *od RecA-odvisno genetsko rekombinacijo.

histamin (histamine; Histamin) je amin, ki širi žile, krči gladko mišičevje; sprošča se iz bazofilcev, če antigen reagira z IgE (reaginom). Glej IgE, mastocite.

histidinemija (histidinemia; Histidinämie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..

histidinski operon (histidine operon; Histidin-Operon) je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.

histogenetski (histogenetic; histogenetisch) se nanaša na odgovore ali na antigene, ki so izzvani s *celično vezano imunostjo.

histogeneza (histogenesis; Histogenese) pomeni razvoj in diferencijacijo tkiva.

histo-inkompatibilnost (histo-incompatibility; Gewebeunverträglichkeit) pomeni neskladje ali intoleranco med prejemnikom in presadkom.

histokemija (histochemistry; Histochemie) je veda, ki proučuje molekularno sestavo tkivnih vzorcev.

histokompatibilnost (histocompatibility; Histokompatibilität) je tkivna skladnost, kar pomeni skladnost na transplantacijske (presadkovne) ali *histokompatibilnostne antigene.

histokompatibilnostni antigen (histocompatibility antigen; Histokompatibilitäts-Antigen) je genetsko kodiran aloantigen na celični površini, ki povzroča zavrnitev presadka.

histokompatibilnostni gen (histocompatibility gene; Histokompatibilitätsgen) je gen, ki pripada *poglavitnemu histokompatibilnostnemu sistemu ali kakemu drugemu histokompatibilnostnemu sistemu, ki izdeluje *histokompatibilnostne antigene.

histoliza (histolysis; Histolyse) je razpad tkiva.

histologija (histology; Histologie) je veda o tkivih.

histoni (histones; Histone) so majhni, na DNK vezani proteini (Kossel, 1884), ki imajo veliko bazičnih aminokislin in jih klasificirajo na podlagi razmerja med lizinom in argininom. Ohranili so se skozi evolucijo, tako da se na primer histona telečjega priželjca (timusa) in graha razlikujeta samo na dveh mestih. Nukleosom ima po dve molekuli H2A, H2B, H3, H4, razporejene v vrstnem redu: H2A,H2B,H4,H3,H3,H4,H2B,H2A.

hi-struktura (chi-structure; Chi-Struktur) je po obliki podobna grški črki hi, ki nastane zaradi preloma (cepitve) dimernega kroga s pomočjo *restrikcijske endonukleaze, ki reže DNK krog samo enkrat. Molekule starševskega monomernega dupleksa DNK ostanejo povezane s t. im. *heterodupleksom DNK na isti točki, kjer pride do *crossing overja. Ugotavljanje hi-struktur omogoča torej določitev crossing-over mest med molekulami krožne DNK.

hitin (chitin; Chitin) je *polimer z veliko molekularno maso, ki je sestavljen iz ostankov *N-acetil glukozamina, medsebojno povezanih z b-glikozidnimi vezmi med 1. in 4. atomom ogljika. Hitin je sestavni del zunanjega skeleta artropod (členonožcev).