pleistocen (Pleistocene; Pleistozän) je ledena doba, ki je trajala od 10.000 let pred našim časom do *pliocena.

plejotropija (pleiotropy; Pleiotropie) je pojav, da nek gen deluje na več lastnosti, ki dozdevno med seboj niso fenotipično povezane. (Plate, 1910; Goldschmidt, 1955).

plektonemna spirala (plectonemic spiral; plektonemische Spirale) je spirala iz dveh vzporednih niti, ki se ovijata v isto smer in ju ni mogoče ločiti, ne da bi ju raztegnili. Na ta način sta zvita komplementarna trakova DNK kompleksa, pravimo, da sta plektonemno zvita.

pleme (strain; Stamm) je skupina organizmov nekega speciesa, ki ima neko skupno genetsko lastnost. Pojem se uporablja za ljudi in živali, za mikroorganizme se uporablja “sev”, za rastline sorta ali tudi varieteta (različek), za živali tudi pasma.

pleomorfen (pleomorphic; pleomorph) pomeni, da ima več oblik, različnega videza, raznoličen.

plešavost (baldness; Kahlköpfigkeit) je lahko pri ljudeh povzročena zgodaj zaradi avtosomno vezanega gena, ki naj bi imel dominantno delovanje pri moških in recesivno pri ženskah, kar naj bi bila torej lastnost, na katero vpliva spol.

Pleurodeles so močeradi. Dva speciesa P.waltii in P.poireti srečujemo v genetskih in citoloških študijah; iz njunih oocit so izolirali *ščetinaste kromosome.

pleziomorfna lastnost (plesiomorphic character; plesiomorphe Eigenschaft) je prvotna, nespremenjena ali primitivna lastnost.

plimutka (Plymouth Rock), v starejši literaturi tudi "plimetka", je pasma kokoši.

plinska kromatografija (gas chromatography; Gaschromatographie) je kromatografska metoda, pri kateri uporabljamo inertni plin za ločitev uparjene snovi v koloni.

pliocen (Pliocene; Pliozän) je zadnja epoha v terciaru, ki je trajala od 2 do 5 milijonov let pred našim časom.

ploditveni tip (mating type; Paarungstyp); večino vrst mikroorganizmov lahko razdelimo na skupine ali ploditvene tipe glede na njihovo ploditveno obnašanje. Do *konjugacije lahko pride samo med osebki različnih ploditvenih tipov. Osebki nekega ploditvenega tipa imajo na njihovi površini proteine, ki se vežejo na komplementarne proteine ali na polisaharide prav tako na površini osebkov nasprotnega ploditvenega tipa.

plodnost (fertility; Fruchtbarkeit) je sposobnost za rodovitnost nekega individua ali populacije, kar se odraža v številu potomstva, ki ga ima samica v reprodukcijski dobi.

pluripotenten (pluripotent; pluripotent) pomeni, da ima več možnosti in se uporablja za embrionalno tkivo pred njegovo determinacijo, ker gre lahko v razvoju v različne smeri.

plus in minus nukleinski trakovi virusov (plus and minus viral strands; Plus- und Minus-Strang bei Viren) se imenujeta trakova bodisi pri RNK ali DNK virusih. Pri virusih z enojno RNK je plus trak tisti, ki kaže enako polarnost kot mRNK in ima zaporedje kodonov, ki se lahko prevedejo v protein virusa. Minus trak je nekodiran, od RNK odvisna polimeraza ga mora najprej kopirati, da nastane mRNK, ki se nato lahko prevaja. Virusi z enojno DNK imajo plus trak v virusnem partiklu, minus trak pa ima sekvenco baz, ki je komplementarna sekvenci na plus traku. mRNK se lahko prepisuje tudi z minus traku.

plus-minus metoda (primed synthesis technique; Primer unterstützte Synthese) je metoda sekvenciranja nukleotidov z uporabo encimsko vodenega podaljševanja *primer DNK traku.

počasna komponenta (slow component; langsame Komponente) je pojem iz reasociacijske reakcije, ki se nanaša na zadnjo komponento v reasociiranju; običajno je iz nerepetitivnih sekvenc DNK (*enojna DNK).

počasni stop mutanti (slow stop mutants; slow stop-Mutanten) so na temperaturo občutljivi dnk-mutanti E.coli, ki zaključujejo tekočo replikacijo DNK, ne morejo pa začeti naslednje replikacije, če so v spremenjenem temperaturnem okolju.

počasni virus (slow virus; langsame Virus) je vzdevek za pripadnike Lentivirinae (lentiviruse) in viruse, ki le počasi sprožijo bolezenske znake. Semkaj sodijo tudi subakutna spongiformna encefalopatija, kuru, Creutzfeld-Jacobova bolezen in praskavec pri drobnici.

podaljšanje vretena (mid-spindle elongation; Spindelverlängerung) je podaljšanje delitvenega vretena v srednjem delu v anafazi *mitoze. Podaljšanje služi za vleko kromosomov na oba pola, čim preneha premikanje kromosomov ob vlečnih vlaknih.

podaljšano branje (readtrough; Überlesen) se imenuje dogodek pri transkripciji, kadar RNK-polimeraza spregleda terminalno sekvenco, ki se lahko občasno tudi disociira. Primer je *rho-faktor pri bakterijah. To se lahko dogodi tudi pri translaciji, kadar pride do *nesmiselnega supresorja tRNK. (Reznikoff, 1972).

poddominanca (underdominance; Unterdominanz) je neobičajen pojav, da ima heterozigot slabšo vitalnost in plodnost od obeh homozigotov.

podofilin (podophyllin; Podophyllin) je mitotični strup, ki so ga izolirali iz rastline Podophyllum peltatum.

Podospora anserina je gliva, ki sodi v isti podrazred kot Neurospora ali Soradia. Posebej pomembne so študije o spolnem in vegetativnem razmnoževanju Podospore.

podvajanje DNK (replication of DNA; DNA-Replikation) začenja z odpiranjem dvojne vijačnice v obliko "replikacijskih vilic". *DNK polimeraza nato začne dodajati komplementarne *nukleotide z začetkom na traku, ki se končuje s 3' koncem. Nastajajoči komplementarni trak v smeri 5' proti 3' se imenuje "vodilni trak". Drugi trak, ki se odpre s 5' koncem, se podvaja diskontinuirano, s kratkimi odseki, prav tako 5' proti 3', tem segmentom pa pravimo *Okazakijevi fragmenti, v čast Okazakiju, ki jih je odkril. Te fragmente nato poveže *DNK ligaza v "priležni trak".

podvajanje genov (gene duplication; Genverdoppelung) je proces v različnih organizmih, pri katerem nastajajo novi geni s podvajanjem, kar je pomembno za evolucijo genetskih sistemov. Za prvotno funkcijo zadošča en gen od obeh - podvojenih kopij, zato podvojeni gen brez škode lahko izpade, mutira ali prevzema nove funkcije v skladu z evolucijo. S podvajanjem lahko nastanejo multigene družine, *supergeni ali *psevdogeni. V osnovi razlikujemo dva tipa podvajanja genov: (1) Podvojene sekvence leže znotraj startnega in stop signala za sintezo proteina originalnega gena. (2) Podvojena sekvenca je ločena - izven mejnih signalov originalnega gena. V prvem primeru bo rezultat podvajanja večji protein, v drugem pa sta dva samostojna gena. Do podvajanja lahko pride zaradi: (1) naključnega nehomolognega preloma in ponovne združitve kromosoma, (2) neenakega, toda homolognega crossingoverja, (3) z RNK povzročeno transpozicijo (*reverzno transkripcijo), (4) z razmnoževanjem (amplifikacijo) genov.

podveza (ligature; Ligature) je trak za zatesnitev krvnega ožilja, običajno za preprečitev izkrvavitve.