prenašalec (vehicle; Klonierungsvehikel) je *plazmid ali *bakteriofag, ki ima funkcionalno replikacijsko mesto, genetski označevalec (marker), ki omogoča njegovo razpoznavo in ki ga uporabljamo za prenos tujih genov v neko celico, še posebej pri DNK-rekombinacijskih poizkusih. Glej vektor.

prenašalna RNK (transfer RNA; Transfer-RNA), okrajšava tRNK, je molekula RNK, ki prinese aminokislino v nastajajočo polipeptidno verigo v procesu *translacije ali prevajanja. tRNK molekule so med najmanjšimi biološko aktivnimi nukleinskimi kislinami. Tako ima na primer alanin-tRNK iz kvasovke 77 nukleotidov, ki so zviti v obliki deteljice s pomočjo karakteristične paritve baz G s C in A z U. Vsaka tRNK pripne aminokislino na 3’ konec, kjer ima terminalno adenilno kislino, ki ji sledita dve citidilni kislini. Razpoznavno mesto za tRNK sintetazo je verjetno v vratnem delu dihidrouridinske zanke. Na 5’ koncu je vselej terminalna gvanilna kislina; poleg tega ima tRNK tudi nekatere purinske in pirimidinske baze, ki jih v drugih RNK molekulah ne najdemo. Med temi bazami so psevdouridinska kislina (y), ribotimidilna (T), dihidrouridilna (U^d), metilgvanilna (G^m), dimetilgvanilna (G^d), inozinska (I), metilinozinska (I^m) in druge. Na eni izmed pentelj se nahaja antikodon, določitveno mesto za aminokislino. (Hoagland in sod., 1957).

prenašalna veriga elektronov (electron transport chain; Elektronentransportkette) je skupina molekul v *mitohondrijih, ki delujejo kot akceptorji vodika in elektronov za njihov prenos od nekega substrata do O₂. Pri tem dobljena energija se uporabi za fosforiliranje ADP. Glej citokromski sistem.

prenos genov s posredovanjem DNK (DNA-mediated gene transfer; DNA-vermittelte Gene-Transfer) je vnos novih genetskih informacij v celično kulturo (živalskih ali rastlinskih celic) s pomočjo očiščene DNK ali z *DNK transfekcijo. To je običajen način za spreminjanje evkariontskih celic s specifičnimi geni.

prenos jedra (nuclear transfer; Kerntransfer) se imenuje injiciranje diploidnega jedra iz somatske celice v jajčno celico, ki smo ji poprej uničili njeno jedro z namenom, da bi se razvil osebek z značilnostmi darovalca somatskega jedra. Uspeh je odvisen od sposobnosti implantiranega nukleusa. Nekaj uspešnih prenosov je znanih pri sesalcih, večji uspeh so imeli v preteklosti pri dvoživkah (*amfibijah), kot so Rana pipiens, Xenopus laevis in druge.

prenos spola (sexduction; Sexduction) je proces, pri katerem se prenese fragment genetskega materiala s spolnim ali plodnostnim F – faktorjem iz ene bakterije v drugo. Glej F faktor.

presadek (graft; Transplantat), tudi transplantat, je navadno majhen kos rastlinskega ali živalskega tkiva, ki ga vnesemo, nanesemo, vcepimo (implantiramo) v (na) nek organizem ali prenesemo iz enega dela telesa na drug del telesa.

preskakovanje po kromosomu (chromosome jumping; Springen auf dem Chromosom), glej prečesanje kromosoma.

preskočni geni (jumping genes; springende Gene) so premične genetske enote, kot so na primer insercijski elementi in *transposoni.

presnova, glej metabolizem.

prezens-absens hipoteza (presence and absence theory; Präsens-Absens-Hypothese) pravi, da dominanca pomeni prisotnost gena, recesivnost pa njegovo odsotnost. Že pred časom so to hipotezo ovrgli.

prezgodaj kondenzirani kromosomi (prematurely condensed chromosomes; vorzeitig kondensierte Cromosomen) so interfazni kromosomi, ki jih eksperimentalno prisilimo k hitremu kondenziranju do metafazne velikosti. To dosežemo s fuzijo celice v interfazi s celico v mitozi in na ta način prisilimo interfazno celico, da preide v mitozo, v kateri so kromosomi skrajšani. (Johnson in Rao, 1970).

prezgodnja iniciacija (premature initiation; vorzeitige Initiation) je začetek *replikacije, do katerega pride, predno je prejšnja zaključena. Ta pojav opažajo pri bakterijah, ki rastejo v kompleksnem prehranjevalnem mediju in pri nekaterih vrstah fagov, ki zelo hitro izdelujejo kopije.

prezigotni izolacijski mehanizem (prezygotic isolation mechanism; präzygotischer Isolations-mechanismus) se imenujejo činitelji (okoliški, časovni, etološki), ki preprečujejo ploditev med genetsko različnimi speciesi ali populacijami.

Pribnow boks (Pribnow box; Pribnow-Box) se tako imenuje po Davidu Pribnowu in je del DNK v smeri navzgor od začetka strukturnih genov pri prokariontih, na katerega se veže sigma-podenota RNK polimeraze. Ta del je dolg 6 bp, ki jih sestavljajo navadno nukleotidi TATAAT.

pridobljene lastnosti (acquired characters; erworbene Merkmale), glej *Weismanizem.

prikrita mRNK (masked mRNA; maskierte mRNA) je mRNK, ki utegne biti vskladiščena v velikih količinah in na nek način inaktivirana ter s tem zaščitena pred *nukleazami. Na tak način skladiščijo mRNK na primer morski ježki.

prilagajanje antigena (antigenic modulation; Antigen-Modulation) nastane kot posledica prisotnosti homolognih antiteles, ki preprečijo delovanje *antigenov na površini celic.

priležni trak (lagging strand; folgender Strang) je trak DNK, ki se sintetizira diskontinuirano pri odpiranju "replikacijskih vilic" na osnovi vezave *Okazaki fragmentov. Glej vodilni trak.

primarna kultura (primary culture; Primärkultur) je začetna kultura celic ali tkiva, narejena po odvzemu iz organizma.

primarna spolna lastnost (primary sexual character; primäres Geschlechtsmerkmal) je funkcionalni spolni organ (ovarij ali testes), ki izdeluje gamete.

primarni transkript (primary transcript; Primärtranscript) je RNK molekula, kot je prepisana iz DNK. V celicah evkariontov obsega primarni transkript *introne in *eksone.

primarno nerazdvajanje (primary nondisjunction; primäre Nondisjunction) je nerazdvajaje spolnih kromosomov pri diploidnih organizmih z XX in XY določevanja spola. Posledica nerazdvajanja pri homogametnem spolu so gamete z dvema X in nobenim spolnim kromosomom; pri heterogametnem pa v prvi mejozi daje gamete z X, z Y ali brez spolnega kromosoma, v drugi mejozi pa gamete XX, YY ali brez.

primat (primate; Primate) je sesalec, pripadnik reda Primata, v katerega spadajo ljudje in opice.

primaza (primase; Primase) je pri E.coli produkt "dnaG" gena, ki je odgovoren za sintezo začetnega fragmenta v *priležnem traku pri diskontinuirani replikaciji DNK. Primaza je RNK-primer, ki se nato podaljša z DNK polimerazo III. V E.coli je primaza polipeptid 60 d; ne inhibira je *rifampicin (za razliko od RNK polimeraze), lahko polimerizira dezoksiribonukleotide in ribonukleotide in vitro. (Lark, 1972; Rowen in Kornberg, 1978).

primed cell je angleški izraz za celico z izkušnjo (=izkušena celica). To so limfociti, ki so bili že poprej v stiku z antigenom.

primer (izg. prajmer) je angleška beseda, ki se na splošno uporablja v genetiki za vsako oligonukleotidno sekvenco, ki daje po hibridizaciji z enojnim trakom nukleinske kisline kratek, dvovijačni delček s prosto OH skupino na 3' koncu, kar omogoča delovanje DNK polimerazi ali reverzni transkriptazi za začetek (iniciacijo) sinteze, torej tudi za replikacijo.

primer DNK (primer DNA; DNA-Primer) je angleški izraz za enojni trak DNK, pripravljen za replikacijo s pomočjo DNK polimeraze III in primer RNK.

primer RNK (primer RNA; RNA-Primer) je angleški izraz za kratko RNK sekvenco, ki jo pripne RNK polimeraza na 5' konec nanovo sintetiziranega DNK traku kot "primer", na katerega doda DNK polimeraza III dezoksiribonukleotide v procesu replikacije DNK. "Primerje" nato DNK polimeraza I odstrani, razpoko pa zaceli *ligaza.

primordij (primordium; Organanlage) se imenuje zasnova organa; to so celice v zgodnjem obdobju razvoja, ki so zametki za mitozo pri nastajanju organa.

primosom (primosome; Primosom) se imenuje proteinski kompleks, ki obsega tudi *primazo, potreben je za začetno sintezo vsakega *Okazaki fragmenta pri replikaciji DNK evkariontov. Ta kompleks brez primaze se imenuje preprimosom. (Low in sod., 1981).

Primula (jeglič), je rod cvetnic, ki so ga proučevali populacijski genetiki.