imuna reakcija (immune reaction; Immunreaktion) je reakcija med specifičnim *antigenom in *antitelesom.

imuni odgovor (immune response; Immunantwort) je fiziološki odgovor obrambe pred *antigeni z aktiviranjem imunega sistema. Semkaj sodi obramba pred patogenimi mikroorganizmi, a tudi tako nezaželena *avtoimunost, to je imunost proti lastnim antigenom; alergije in zavračanje presadka. Celice, ki sodelujejo pri imunem odgovoru so predvsem T in B limfociti ter makrofagi. T celice izdelujejo *limfokine, ki delujejo na aktiviranje drugih obrambnih celic, medtem ko B celice sodelujejo pri nastajanju *imunoglobulinov ali *antiteles, ki reagirajo z antigeni. Makrofagi predelajo imunogene enote, ki stimulirajo B limfocite, da se diferencirajo v plazmatke ali plazemske celice za izločanje antiteles in stimulirajo T celice, da izločajo limfokine. *Komplement se imenuje skupina normalnih serumskih proteinov, ki lahko pomagajo k imunosti s tem, da jih aktivirajo interakcije med antigeni in antitelesi. Prvi stik z antigenom senzibilizira žival in s tem pride do primarnega imunega odgovora. Naslednji stik senzibilizirane živali z istim antigenom povzroči hitrejšo in močnejšo reakcijo, ki ji pravimo sekundarni imuni odgovor (tudi "anamnezna reakcija"), kar poveča koncentracijo antiteles v serumu. Imuni odgovor lahko prenesemo iz senzibilizirane živali na drugo žival s serumom ali celicami, specifičnimi za obravnavani antigen.

imunitetna substanca (immunity substance; Immunitätssubstanz) je citoplazemski faktor, ki ga izdelajo lizogene bakterije in ki jih ščiti pred infekcijo z *bakteriofagi istega tipa, kot so njihovi *profagi; s tem preprečuje tudi vegetativno razmnoževanje teh profagov. (Jacob in Wollman, 1956).

imunizacija (immunization; Immunisierung) je uporaba (običajno oslabljenega) *antigena z namenom vzbuditi *imuni odgovor proti njemu, kar imenujemo aktivna imunizacija. Pasivna imunizacija pa je vbrizgavanje seruma, ki vsebuje že gotova protitelesa.

imuno-elektroforeza (immuno-electrophoresis; Immunoelektrophorese) je postopek, s katerim najprej ločimo skupino različnih proteinov z elektroforezo v nekem *gelu in nato s pomočjo specifičnega antiseruma izzovemo reakcijo, ki se pokaže v obliki črt, povzročenih s precipitati. Proteine lahko določimo glede na njihovo mobilnost v električnem polju, poleg tega pa še glede na njihove antigene lastnosti.

imuno-fluorescenca (immunofluorescence; Immunofluoreszenz) je vizualni pregled prisotnosti in distribucije določenih *antigenov v celici ali na njej in v tkivih z uporabo *antiteles, ki smo jih poprej spojili s fluorescirajočimi molekulami, kot sta rodamin in *fluorescein.

imunofosfataza (immunophosphatase; Immunphosphatase) je z *alkalno fosfatazo konjugirano protitelo.

imunogen (immunogen; immunogene Substanz) je snov, ki povzroča *imuni odgovor. Tuji proteini in glikoproteini so najmočnejši imunogeni.

imunogenetika (immunogenetics; Immunogenetik) je veda, ki uporablja imunološke in genetske metode za odkrivanje dednih lastnosti, ki jih lahko zaznamo samo z imunimi reakcijami.

imunoglobulin (immunoglobulin; Immunglobulin) je antitelo, ki ga izdelajo dozorele limfne celice, imenovane *plazmatke (tudi plazemske celice). Imunoglobulini so *tetramerne molekule, Y oblike, ki jih sestavljata dve relativno dolgi polipeptidni verigi, takozvani *težki verigi (H) in dve krajši *lahki verigi (L). Vsak krak Y strukture ima specifične lastnosti za vezavo antigena, pravijo mu *fragment za vezavo antigena (Fab), tudi Fab-fragment. Spodnji del ali "rep" Y strukture se imenuje *Fc fragment (fragment crystallizable - fragment, ki kristalizira). Antigene strukture H verige delimo v pet razredov: Razred G (IgG) je pogosto prisoten v serumu in predstavlja imunološki "spomin"; razred IgM se najprej pojavi pri srečanju z antigenom; razred IgA lahko prehaja skozi epitelno tkivo in je povezan z odpornostjo proti infekcijam prebavnega in respiratornega trakta; razred IgE predstavlja antitelesa za imunološke alergije. O funkcijah razreda IgD ne vemo veliko. Antitelesa razredov IgG, IgD in IgE imajo molekularno maso med 150.000 in 200.000 d. Serumski monomerni IgA ima dve težki a verigi in molekulsko maso 160.000 d; sekrecijski IgA pa je dimer; IgM je pentamer (9oo.ooo d). IgG ima dve težki g verigi, vsaka se deli na štiri podpodročja, ki so približno enakih velikosti. Prvo se imenuje variabilno (V_H) področje, nahaja se na amino (N) koncu; na tem področju imajo lahko različni imunoglobulini zelo različne sekvence aminokislin. Ostala tri področja imajo dele, ki so homologni, kar dokazuje, da so nastali s podvajanjem genov ob spremljavi občasnih mutacij. Pravijo jim konstantna področja (C_H1, C_H2, C_H3) in so zares nevariabilna znotraj določenega H razreda. Lahka veriga je za polovico krajša kot H veriga. Na njenem amino koncu je variabilno področje (V_L), na karboksilnem koncu pa je konstantno področje (C_L). Fab fragment sestavlja ena L veriga in en Fd segment H verige (V_H + C_H1). Tetramerna imunoglobulinska molekula ima identični obe L kot H verigi. Fc fragment je sestavljen iz karboksi-terminalnih polovic dveh H verig (C_H2 + C_H3). Področje med C_H1 in C_H2 se imenuje "sklepno področje" (hinge region). Vsaka dozorela plazmatka izdeluje eno samo vrsto imunoglobulinov, ki imajo identične H in L verige.

imunoglobulinske verige (immunoglobulin chains; Immunoglobulin-Ketten) so sestavni del heteropolimernih imunoglobulinskih molekul. Obstaja pet skupin *težkih verig, ki so značilne za posamezne razrede imunoglobulinov: IgG (gama), IgM (my), IgE (epsilon), IgA (alfa), IgD (delta). Geni, ki kodirajo težke verige so pri človeku na 14. kromosomu. Konstantno področje, ki ga ima vsaka težka veriga, predstavlja okrog 3/4 molekule, genetski segmenti, ki kodirajo konstantna področja pa so razporejeni v zaporedju: my, delta, gama, epsilon in alfa, tako pri človeku kot pri miših. *Lahke verige so iz dveh skupin: k (kapa) verige, ki jih pri človeku kodirajo geni na 2. kromosomu in l (lambda) verige, kodirane z geni na 22. kromosomu. Glej geni za imunoglobuline.

imuno-kompetentna celica (immune-competent cell; immunokompetente Zelle) je celica, ki je zmožna izdelati antitelo kot odgovor na dražljaj antigena.

imunologija (immunology; Immunologie) je znanost, ki se ukvarja z imunostjo, serologijo, imunokemijo, imunogenetiko, alergijami, odnosno preobčutljivostjo in imunopatologijo.

imunoperoksidaza (immunoperoxidase; Immunoperoxidase) je protitelo, ki konjugira s peroksidazo.

imunoselekcija (immunoselection; Immunoselektion) je postopek za izolacijo posameznih variant celičnih linij, ki nimajo določenega antigena ali antigenov, kot so na primer tisti iz *poglavitnega histokompatibilnega kompleksa. S tretiranjem celic z določenim antiserumom in *komplementom povzročimo propad vseh celic z izjemo nekaj spontano nastalih variant. Te nimajo odgovarjajočega antigena, zato ostanejo žive in jih lahko izoliramo. Take variante nastanejo navadno zaradi *delecij, redkeje zaradi razvojnih sprememb ali celo crossingoverja v mitozi.

imunost (immunity; Immunität) pomeni (1) sposobnost obrambe pred določenimi boleznimi, kar omogoča imuni sistem s T in B limfociti ter njihovimi izdelki *limfokini in *imunoglobulini. *Aktivno imunost razvije osebek z *imunim odgovorom na nek *antigen; *pasivno imunost pa pridobi s sprejemom *antiteles ali imunih celic od drugega osebka. (2) Sposobnost *profaga, da prepreči drugemu fagu istega tipa infekcijo lizogene celice (imunost proti fagom). (3) Sposobnost *plazmida, da prepreči obstoj drugega plazmida v isti celici. (4) Sposobnost nekaterih *transposonov, da preprečijo drugim istega tipa premeščanje iste DNK molekule (imunost proti transposonom). (5) Na fage odporne bakterije so običajno imune na določene fage, ker nimajo ustreznih receptorjev na površini celic.

imunosupresor (immunosuppressive drug; Immunosuppressivum) je snov, ki zmanjšuje normalen imunski odziv celic, ki izdelujejo antitelesa, na molekule antigena.