laktoza (lactose; Milchzucker, Lactose) je kemično 4-(b-D-galaktozid)-D-glukoza, kar pomeni, da je disaharid, sestavljen iz dveh heksoz, povezanih med seboj z b-galaktozidno vezjo. V galaktozo in glukozo jo cepi encim b-galaktozidaza. Alolaktoza se razlikuje od laktoze po tem, da sta glukoza in galaktoza pri laktozi vezani z 1-4 vezjo, pri alolaktozi pa z 1-6.

lakuna (lacuna; Lacuna) je latinska beseda (lacú na), ki pomeni jamo, luknjo, vrzel. V biologiji se uporablja za označevanje praznega prostora med rastlinskimi odnosno živalskimi celicami ali tkivi; v anatomiji pa številne majhne votlinice v kostnem tkivu, kjer so verjetno celice z jedri.

lamarkizem (Lamackism; Lamarckismus) je teorija, imenovana po J. B. Lamarcku, objavljena leta 1809. Ima samo še zgodovinski pomen, ker pravi, da se neka vrsta lahko postopoma spremeni v drugo vrsto s tem, da teži po spreminjanju lastnih potreb ter uporablja ali ne uporablja določene telesne dele. Tako pridobljene lastnosti naj bi se tudi dedovale, kar se imenuje dedovanje pridobljenih lastnosti (inheritance of acquired characteristics; Vererbung erworbener Eigenschaften).

lambda (l) se imenuje volumen 1 mikrolitra, to je 1 mm³ in se označuje z ml. En ml vode tehta 1 miligram.

lambda dgal (lambda d gal; Lambda dgal), okrajšava ldgal, je fag lambda, ki ima gen za fermentacijo galaktoze (gal) in je defekten (d) glede na nekatere funkcije faga (običajno nima genov za nastanek repa). Glej bakteriofag lambda.

lambda vektor za kloniranje (lambda cloning vector; Lambda-Klonierungsvektor) je s pomočjo genske tehnike spremenjen *bakteriofag lambda, ki služi kot receptor za tuje DNK fragmente pri eksperimentiranju z rekombinacijami DNK. Vektorji, ki imajo eno samo mesto za vcepitev tuje DNK, se imenujejo *insercijski vektorji, tisti pa, ki imajo več mest so substitucijski vektorji.

Lambert-Beerov zakon (Beer-Lambert law; Lambert-Beersches Gesetz) je zakon, ki pravi, da je absorpcija svetlobe v neki raztopini funkcija koncentracije topila. Uporablja se v fotometriji: E = log₁₀ I₀/I = kcb, kjer pomeni E - optično gostoto; I₀ - intenzivnost vstopne monokromatske svetlobe, I - intenzivnost prehodne svetlobe; k je konstanta, ki je določena z raztopino, valovno dolžino in temperaturo; c je koncentracija absorbirane snovi v molih na liter in b debelina sloja raztopine, ki jo svetloba preide.

lamela (lamella; Lamelle) je dvojna membranska tvorba ali vezikel, ki nastane iz dveh enojnih bolj ali manj prilegajočih se membran.

lamelipodia (lamellipodia; Lamellipodien) so obsežni, lamelni (ploščičasti) celični izrastki, s katerimi se evkariontske celice, kot so na primer fibroblasti, oprimejo čvrstih površin. Lamelipodia so značilnost čelne strani celic, ki se gibljejo, kot so na primer makrofagi.

Lampyris je rod hroščev, ki mu pravimo kresnice. Svetloba, ki jo oddajajo samci, služi kot vizualni *izolacijski mehanizem.

Langerhansovi otočki (islets of Langerhans; Langerhansche Inseln) je skupina celic v trebušni slinavki (pankreasu) vretenčarjev, ki izdelujejo hormone: Alfa celice izločajo *glukagon, beta celice pa *inzulin.

larviparen (larviparous; larvipar) pomeni, da samica ne znese jajčec, temveč ličinke (larva je latinsko ličinka), ki se razvijajo iz oplojenih jajčec. Mesarska muha je na primer larviparna.

laser (laser; Laser) je elektronska naprava, ki oddaja svetlobne valove, koherentne (skladne) glede frekvence in faze v ozkem in skrajno intenzivnem snopu svetlobe. Beseda je okrajšava (angleško: light amplification by stimulated emission of radiation). Mikroskopsko tanke laserske žarke včasih uporabljajo za mikroskopsko majhne prereze pri eksperimentalnem študiju delitve celic ali pri morfogenezi. Prav tako s pomočjo laserske tehnike z mikroskopom usmerjajo žarek, da upari majhne dele tkiva, paro pa nato spektroskopsko analizirajo.

lastnost (character; Merkmal) je vsaka opažana fenotipična značilnost organizma.