RER je okrajšava za hrapavi endoplazemski retikulum.

RES je okrajšava za retikulo-endotelijski sistem.

resa (avon; Granne) je raven, ščetinast izrastek na krovnih cvetnih plevah nekaterih trav in žit.

resolvaza (resolvase; Resolvase) je encim, ki katalizira rekombinacijo specifične sekvence med dvema *transposonoma, nahajajočima se kot *direktne ponovitve sekvenc v kointegrirni strukturi. (Reed,1981).

respiracija (respiration; Atmung) ali dihanje je energetski metabolizem, ki pomeni oksidacijo substrata, pri čemer nastaja tok elektronov od donorja (substrata) preko prenašalcev v dihalni verigi do končnega prevzemnika. V aerobnih razmerah je končni prevzemnik elektronov kisik, v anaerobnih razmerah pa tudi druge anorganske in organske snovi.

respiracijski kvocient (respiratory quotient; respiratorisches Quotient), okrajšava RQ, je razmerje med vdihanim kisikom in izdihanim ogljikovim dvokisom, kar je merilo za uporabljeno snov v procesu izgorevanja z oksidacijo ali dihanjem. Teoretične RQ vrednosti za ogljikovodike so 1,0, maščobe 0,7, proteine 0,8.

respiracijski pigment (respiratory pigment; respiratorisches Pigment) je snov, ki se reverzibilno veže s kisikom in deluje s tem kot prenašalka kisika (na primer hemoglobin).

responder (responder; Responder) je imunološki pojem za žival, ki je sposobna dati imuni odgovor na določen antigen.

restitucija (restitution; Restitution) se imenuje spontana združitev (eksperimentalno) prelomljenih kromosomskih delov v prvotni kromosom. (Darlington in Upcott, 1941).

restitucijsko jedro (restitution nucleus; Restitutionskern) je celično jedro, ki ima podvojene kromosome, kar je posledica izpada mitotičnega aparata pri delitvi. (Rosenberg, 1927).

restrikcija (restriction; Restriktion) ima več pomenov. Osnovni pomen je omejitev ali zožitev. Lahko pomeni encimsko cepitev ene od obeh vijačnic dvovijačne DNK, lahko tudi sposobnost *bakteriofaga, da inficira bakterijo določenega seva, ne pa kakšne druge. (Dussoix in Arber, 1962).

restrikcijska karta (restriction map; Restriktionskarte) je linearen prikaz mest na DNK segmentih, kjer eden ali več restrikcijskih endonukleaznih encimov razcepi molekulo DNK. (Danna in Nathans, 1971).

restrikcijske endonukleaze (restrikcijski encimi) (restriction endonucleases; Restriktions-Endonucleasen) so *encimi, ki cepijo tuje DNK molekule na specifičnih *razpoznavnih mestih (zato tudi restriktaze) ali blizu teh mest. Restrikcijske endonukleaze kodirajo geni, ki jim pravimo restrikcijski aleli. Encime označujejo s simboli, ki pomenijo species, sev ali serotip bakterije, iz katere so bile izolirane (na primer: BamH = Bacillus amyloliquefaciens H; EcoR = Escherichia coli RY13; Hind = Haemophilus influenzae R itd.). Če je iz iste bakterije izolirano več vrst encimov, tedaj označijo vrstni red po zaporednih odkritjih z rimskimi številkami (na primer: Haemophilus aegyptus: Hae I, Hae II, Hae III). Danes je znanih več kot sto vrst teh encimov. Kot rezultat cepitve molekule DNK nastanejo DNK fragmenti (= delci) ali *restrikcijski fragmenti z določeno molekularno maso (glej *RFLP - polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov). Ločijo več tipov restrikcijskih encimov glede na oddaljenost cepitve od razpoznavnega mesta. Nekateri encimi (tip I) razpoznajo "svoje" mesto v sekvenci DNK in povzročijo cepitev nekje drugje (oddaljeno do 1000 bp); drugi (tip II) razcepijo DNK molekulo prav na njihovem razpoznavnem mestu; tretji (tip III) pa cepijo DNK v smeri 3' v oddaljenosti 24 do 26 bp od razpoznavnega mesta. Za genetsko tehniko so pomembni predvsem encimi tipa II. Način cepitve je dvojen:
*gladek, na primer:
5'...G-A-G- -C-T-C...3'
3'...C-T-C- -G-A-G...5'
ali *lepljiv (koheziven):
5'...G G-A-T- C- C...3'
3'...C -C-T- A-G G...5'
kjer znak , odnosno , označuje mesto cepitve. Tako nastali konci DNK fragmentov se lahko povežejo z vsakim drugim fragmentom, dobljenim z enakim encimom. Na tak način lahko vgradimo tuje gene na pr. v plazmide E.coli. (Meselson in Yuan, 1968).

restrikcijska rez (restriction site; Restriktions-Schnittstelle), glej *adapter.

restrikcijski fragment (restriction fragment; Restriktionsfragment) je fragment daljše DNK molekule, ki ga odcepi *restrikcijska endonukleaza.

restrikcijsko-modifikacijski model (restriction and modification modell; Restriktions-Modifikations-Modell) je teorija, ki razlaga restrikcijsko kontrolo celice nad bakteriofagom. DNK bakterije ima po tej teoriji določene, specifične sekvence nukleotidov, ki jih razpoznavajo in razrežejo restrikcijske endonukleaze, prisotne v tej celici. Bakterije pa imajo tudi metilaze, ki metilirajo te sekvence, taka kemična modifikacija pa ščiti DNK bakterije pred lastnimi endonukleazami. Pač pa jim omogočajo razrezati tujo DNK, ki pride s fagi. (Luria in Human, 1952; Arber in Dussoix, 1962).

retikulocit (reticulocyte; Retikulocyt) je nedozorel *eritrocit (rdeča krvnička) v stadiju intenzivne sinteze hemoglobina v kostnem mozgu. V cirkulaciji je retikulocitov zelo malo, razen pri hemolitični anemiji.

retikulo-endotelijski sistem (reticulo-endothelial system; Reticulo-endotheliales System), okrajšava RES, je splet fagocitoznih celic v kostnem mozgu, vranici in jetrih vretenčarjev, kjer se prečisti kri ali limfa.

retina (retina; Netzhaut) je očesna mrežnica, na svetlobo občutljiv del očesa. Pri vretenčarjih je sestavljena iz štirih slojev celic (gledano od zunaj navznoter): (1) nevralni sloj z nevroni in krvnim ožiljem; (2) foto-recepcijski sloj s fotorecepcijskimi celicami; (3) pigmentirani retinalni epitel; (4) horoidni sloj, sestavljen iz vezivnega tkiva, fibroblastov, pretkan s krvnim ožiljem.

retinal (retinene; Retinal), tudi neoretinal, je karotinoidno barvilo, ki absorbira svetlobo. Retinal je derivat vitamina A, z opsinom daje rodopsin ali očesno barvilo, vidni purpur, membranski protein.

retinitis pigmentosa je avtosomno vezana, recesivna dedna bolezen retine (mrežnice) pri ljudeh, ki povzroča progresivno slepoto.

retinoblastom (retinoblastoma; Retinoblastom) je maligna neoplazma (tumor); pojavlja se navadno pri otrocih pred 3.letom starosti. Lahko je deden ali tudi nededen; pri dednem so pacienti prizadeti na obeh očesih, gen (Rb) je na dolgem kraku 13. kromosoma. Za razliko od onkogenov, RB preprečuje nastanek tumorja; njegova izguba z delecijo ali inaktiviranje obeh alelov povzroči nastanek bolezni.

retroregulacija (retroregulation; Retroregulation) se imenuje sposobnost DNK sekvenc, ki leže v smeri toka, da regulirajo translacijo mRNK. (Schindler in Echols, 1981).

retrovirusi (retroviruses; Retroviren) so RNK virusi, veliki okrog 100 nm, ki uporabljajo v svojem življenjskem krogotoku *reverzno transkriptazo, to je encim, ki omogoča prepis virusnega RNK genoma v DNK, torej nazaj, zaradi česar so dobili vzdevek "retro-". Prepisani virusni genom v DNK je integriran v genom celice gostiteljice, kjer se replicira skupaj z geni gostiteljskega kromosoma. Celica sicer s tem ni poškodovana, razen če virus ni nosilec onkogena; v takem primeru se celica preoblikuje v kancerozno. Viruse, ki pripadajo tej vrsti, delimo na (1) ptičje viruse, kot je *Rous sarkom virus; (2) virus mišje levkemije in sarkoma; (3) mišji mamarni tumor virus,t. im. Bittnerjev virus; (4) viruse za mačjo levkemijo in sarkom, imenovane tudi levkovirusi ali onkornavirusi. (Fenner, 1976).