mejna celica (border cell; Grenzzelle) je pri oogenezi Drosophile ena od migrirajočih folikularnih celic, iz katere nastane mikropilni aparat.

mejospora (meiospore; Meiospore) je *spora, ki nastane z *mejozo.

mejotični ciklus (meiotic cycle; Meiosecyclus) obsega prvo (redukcijsko) in drugo (ekvacijsko) delitev v procesu *mejoze.

mejoza (meiosis; Meiose) je proces delitve spolnih celic, ki je pri organizmih s spolnim razmnoževanjem namenjen razpolovitvi števila kromosomov v gametah, ki se s svojimi jedri spojijo, čemur pravimo singamija. Proces poteka tako, da se kromosomi najprej podvojijo, nato pa se celica dvakrat razdeli. Mejoza pri živalih je gametogeneza, pri rastlinah pa sporogeneza. Razdeljena je na več karakterističnih faz: *Profaza traja dlje kot pri mitozi, zanjo je značilnih pet zaporednih stadijev: leptoten, zigoten, pahiten, diploten in diakineza. V leptotenu so kromosomi tanke niti z jasno ločljivimi *kromomerami. Pogosto se z enim ali celo obema koncema dotikajo membrane jedra, tako da napravijo obliko šopka ali "buket-konfiguracijo". Čeprav vsak kromosom izgleda enovito, je vendarle sestavljen iz dveh *kromatid. To podvojenost zaznamo šele v pahitenu. Podvojitev DNK za povečanje diploidnega v tetraploidno število je opravljena že pred leptotenom. V diploidnih somatskih celicah so kromosomi prisotni v parih (2n), vsak kromosom v paru pa je kopija - prvi materinega in drugi očetovega. V jedru somatske celice se ta kromosoma ne družita, v zigotenu profaze mejoze pa pride do takega združevanja homolognih kromosomov, ki mu pravimo sinapsis. Združevanje pričenja na posameznih točkah, nato poteka kot zadrga do popolnega prileganja. Kromosome sedaj opazimo kot *bivalente, zato jih je videti polovico manj kot poprej. V pahitenu se vsak kromosom razdeli na dve *sestrski kromatidi, samo *centromera ju še povezuje.. Kot posledica take vzdolžne razdelitve vsakega od homolognih kromosomov na dve kromatidi, nastane v jedru n skupin po štiri paralelno ležečih kromatid, čemur pravimo *tetrade. Na posameznih mestih lahko pride do prelomov in izmenjave delov kromosomov med nesestrskima kromatidama, temu pravimo s tujko *crossing-over, proces spremlja sinteza DNK, ki pa ne znaša več kot 1% celotne DNK v jedru. Izmenjava med homolognima kromatidama daje crossover kromatide, ki imajo sedaj tako očetov kot materin genetski material. V diplotenu se pričenja par sestrskih kromatid v vsaki tetradi ločevati od drugega para, razen na mestih, kjer je prišlo do izmenjave. Na teh mestih sta kromatidi še vedno prepleteni, kar imenujemo *hijazma. Prilagoditev, značilna za hijazmo, nato napreduje proti koncema kromosoma, kar se imenuje terminalizacija (tudi *terminalna hijazma). To se dogodi v diakinezi, nakar se kromosomi močneje zvijejo, skrajšajo in odebelijo v kompaktne tetrade. Terminalizacija je končana, ko izgine *nukleolus. Membrana celičnega jedra izgine v začetku prve delitve celice, tetrade pa se razvrstijo v ekvatorialni ravnini *delitvenega vretena. Kromatide v tetradah se razdružijo tako, da se materini kromosomi ločijo od očetovih, izvzemši seveda regije, na katerih je prišlo do crossing-overja. Rezultat prve delitve sta dve sekundarni gametociti, ki imata *diade obdane z nuklearnim ovojem. Druga delitev se pričenja s kratko interfazo, v kateri pa se kromosomi ne skrčijo z uvijanjem. Membrana jedra izgine, diade se razporedijo v metafazni ravnini. Kromatidi vsake diade sta enaki (z izjemo delov, ki ležijo distalno od točke crossing-overja). Ko se razdelijo tudi centromere, se kromosomi oddelijo v ločeni celici. Pri živalih nastanejo z drugo delitvijo spermatide ali ootide, ki imajo monade, obdane z nuklearno membrano. Mejoza torej omogoča izmenjavo genetskega materiala med homolognimi kromosomi in redukcijo števila kromosomov iz 2n v n, tako da je v gametah samo eden od kromosomskega para. (Farmer in Moore, 1905).

mekonij (meconium;Mekonium) je vsebina črevesja, ki se nabere v njem pred rojstvom ali izvalitvijo.

Melandrium album ali beli slizek je *dvodomna rastlina s podobnim dedovanjem spola, kot je pri človeku. Moške rastline so določene z Y kromosomom.

melanin (melanin; Melanin) je temen pigment; od temno-rjavega do črnega, ki obarva kožo, dlake, lase ter pigmentni del mrežnice. Makromolekula melanina je polimer indol 5,6-kinona ter 5,6 dihidroksiindol-2-karboksilne kisline. Nastaja z encimatsko oksidacijo tirozina ali triptofana.

melanizem (melanism; Melanismus) je delno povzročena prekomerna produkcija *melanina, kar ima za posledico temnejše obarvanje.

melanocita (melanocyte; Melanocyt) je celica, v kateri nastajajo granule *melanina.

melanocite stimulirajoči hormon (melanocyte-stimulating hormone; Melanocyten-stimulierendes Hormon) je identičen z *intermedinom.

melanom (melanoma; Melanom) je rakasta tvorba na koži, ki nastaja z izroditvijo *melanocit.

Melanophus femur-rubrum je vrsta kobilic, ki jo veliko uporabljajo za citološki študij *mejoze.

melanosom (melanosome; Melanosom) je celična organela, ki se nahaja v *melanocitah in je v njej nakopičena *tirozinaza.

Meleagris gallopavo so udomačene *pure.

melfalan (melphalan; Melphalan) je mutagena alkilirajoča snov.

membranski filter (millipore filter; Membranfilter) je sintetični membranski filter s porami določenega premera. Velikost por je med 0,005 in 8 mm. Uporabljajo ga za odfiltriranje mikroorganizmov od hranilne tekočine, ker ne bi prenesli sterilizacije pri avtoklaviranju.

menarha (menarche; Menarche) je začetek menstruacijskih ciklusov pri deklicah v puberteti.

Mendelejev periodični sistem (Mendeleev's table; Mendelejew-Tabelle) je preglednica, v kateri so navedeni kemični elementi po *periodičnem sistemu.

mendelizem (Mendelian genetics; Mendel-Genetik) je pojem, ki se nanaša na dedovanje v skladu z Mendelovimi zakoni za razliko od ne-Mendelovega dedovanja, ki pomeni citoplazemsko dedovanje. (Castle, 1906; Punett, 1905).

Mendelovi zakoni (Mendel's laws; Mendelsche Gesetze): Zakon o razdvajanju pravi, da se faktorji (geni) za neko lastnost, ki so v parih, pri dedovanju razdvajajo. V moderni genetiki to pomeni razdelitev v *gamete. Zakon o neodvisni cepitvi pravi, da se različni faktorji (geni) pri dedovanju razporedijo neodvisno drug od drugega. V moderni genetiki velja, da se alela v procesu *gametogeneze razporedita neodvisno samo tedaj, če sta na različnih kromosomih.

meniskus (meniscus; Meniskus) je ukrivljena površina tekočine v cevki; tudi izbočena leča ali izbočen hrustanec v kolenskem sklepu.

menjava spola (consecutive sexuality; Geschlechtsumkehr) je fenomen pri mehkužcih, da so pri nekaterih speciesih individui v mladosti funkcionalni samci, nato pa se spremene v funkcionalne samice.

menopavza (menopause; Menopause) je dokončno prenehanje menstruacijskih ciklusov pri ženah zaradi starosti.