spiralna delitev celic (spiral cleavage; Zellteilung vom Spiraltyp) je način embrionalnega razvoja pri nevretenčarjih, kot so Annelidae (segmentirani črvi, gliste) in Mollusca (mehkužci). Prva in druga delitev zigote sta vertikalni in pravokotni druga na drugo, tako da nastanejo štiri blastomere. Naslednje delitve potekajo horizontalno, s tem se naslednje štiri celice pomaknejo navzgor, kar daje spiralni izgled embria. Smer spirale je določena genetsko.

spirohete (spirochaete; Spirochaeten) so bakterije brez bičkov, spiralne oblike, ki se premikajo z zvijanjem.

spiruloplazme (spiruloplasmas; Spiruloplasmen) so spiralne, gibljive bakterije, podobne *spirohetam, toda nimajo celične stene in jih zato prištevamo k Aphragmabakterijam. Poleg tega, da povzročajo rastlinske bolezni, so vzrok za smrt moških potomcev samic Drosophile, če je z njimi okužena.

spliceosom (spliceosome; Spliceosom) izhaja iz angleščine (splice = spojiti), je ribonukleinski kompleks (40S do 60S), ki odstranjuje intronske sekvence iz jedrne premessenger RNK molekule. (Brody in Abelson, 1985; Grabowski in sod., 1985).

splinkers je v molekularni genetiki pojem (skovanka iz “sequencing primer linkers”), ki pomeni sintetične *oligonukleotide z imerzno repetitivno sekvenco ali *palindromom in ki napravijo *zanke lasnic. Te imajo v področju dvojnega traku eno ali več mest za restrikcijo z lepljivim ali gladkim rezom (koncem). Splinkerje uporabljajo tudi pri sekvenciranju genomov.

S-področje (S region; S-Region) je na sredini H-2 poglavitnega histokompatibilnega kompleksa v mišjem genomu, kjer je kodon za komplementovo komponento C4. (Včasih pomotoma imenovan gen za tip III MHC-produkta.)

spojeni gen (fusion gene; fusioniertes Gen) je hibridni gen, sestavljen iz delov dveh drugih genov, ki nastane zaradi delecije dela kromosoma med dvema vezanima genoma ali zaradi neenakega crossingoverja. Primer spojenega gena je *Lepore hemoglobin.

spojeni protein (fused protein; Fusionsprotein) je hibridna proteinska molekula, ki nastane z vnosom nekega gena z *rekombinacijsko DNK tehniko v plazmid - recipient in ki premakne *stop kodon za plazmidni gen. Spojeni protein začenja na amino koncu z delcem sekvence za plazmidni gen in konča s proteinom, ki ga kodira vcepljeni gen.

spojine za označevanje (labeled compound; markierte Verbindung) so sestavine, ki vsebujejo radioaktivni označevalec. Spojino sá mo ali njene razgradne produkte lahko sledimo skozi celo vrsto bioloških reakcij s pomočjo ugotavljanja radioaktivnosti.

spojitev (splicing; Spleissen) se lahko nanaša na DNK in na RNK. Spojitev RNK pomeni odstranjevanje *intronov in povezovanje *eksonov iz primarnih RNK transkriptov evkariontov, da s tem nastanejo dozorele molekule RNK.

spojitev jeder (nuclear fusion; Kernverschmelzung) je združitev dveh ali več atomskih jeder ob sproščanju veliko energije. Za razliko od spojitve atomskih jeder v biologiji pravimo spajanju celičnih jeder s tujko *sinkarion.

spojitev replikonov (replicon fusion; Verschmeltzung von Replikationseinheiten) se imenuje povezava dveh replikacijskih enot s pomočjo *transposona. Spojitev dveh plazmidov, od katerih ima eden transposon, se imenuje fuzija plazmidov.

spol (sex; Geschlecht) pomeni delitev organizmov glede na vrsto gamet, ki jih izdelujejo. Nekateri organizmi izdelujejo izogamete, to je gamete, ki se med seboj ne razlikujejo, take organizme označujejo s + in -. Osebek, ki izdeluje tako moške kot ženske gamete, se pri živalih imenuje hermafrodit; rastline pa so monoecične ali enodomne.

spolna diferenciacija (sex differentiation; Geschlechtsdifferenzierung) je proces, v katerem se fenotipično izrazi določitev spola, spolnih organov in značilnosti spola.

spolna reprodukcija (sexual reproduction; sexuelle Fortpflanzung) pomeni združitev gamet, odnosno njihovih haploidnih jeder, ki so nastala z mejozo, v zigoto. Glej spolno razmnoževanje.

spolna vezava (sex likage; Geschlechtskopplung) pomeni gen na X ali Y kromosomu. Navadno so ti geni močneje izraženi pri heterogametnem spolu, kar velja še posebej za na Y vezane gene.

spolni greben (sex comb; Geschlechtskamm) so dlačice, razporejene podobno kot zobci na grebenu petelinov, na sprednjih nogah samcev Drosophile melanogaster.

spolni hormon (sex hormone; Geschlechtshormon) je vsak hormon, ki vpliva na dejavnost gonad ali pa ga gonade proizvajajo. To so gonadotropni hormoni, estrogeni in androgeni. Poleg tega vplivajo spolni hormoni tudi na nastanek sekundarnih spolnih znakov. Rast brade pri moških je tak primer.

spolni indeks (sex index; Geschlechtsindex) je pri Drosophili število X kromosomov v garnituri kromosomov. Samci imajo indeks 0,5, samice 1,0, nad- ali supersamci 0,33 in nad- ali supersamice 1,5.

spolni kromatin (sex chromatin; Geschlechtschromatin) je kondenzirana kepica kromatina, ki predstavlja inaktivni kromosom. V jedru celice sesalcev je en sam X kromosom, vsi drugi (normalno en sam) so v obliki spolnega kromatina. Glej Barrovo telesce, inaktiviranje X kromosoma. (Barr in Bertram, 1949).

spolni kromosomi (sex chromosomes; Geschlechtschromosomen) so homologni kromosomi, ki se pri heterogametnem spolu med seboj razlikujejo. Označujemo jih praviloma z X in Y (pri sesalcih), odnosno z Z in W ( (pri pticah in dvoživkah).

spolno omejena lastnost (sex-limited character; geschlechtsbegrenzter Merkmal) je fenotip, izražen samo pri enem spolu, bodisi da je spolno vezan ali avtosomno vezan. Primer: mlečnost, nesnost…(Morgan, 1910).

spolno pogojena lastnost (sex conditioned character; geschlechtkontrolliertes Merkmal) je fenotip, ki ga pogojuje spol osebka. Tako je na primer nek avtosomni gen spolno pogojen, če je dominanten pri samcih in recesiven pri samicah. Pleša pri ljudeh je tak primer.

spolno razmnoževanje (sexuale reproduction; geschlechtliche Fortpflanzung) je način razmnoževanja, ki zahteva nastanek haploidnih gamet v mejozi (gametogeneza) ter združitev v zigoto, kar imenujemo oploditev.

spomin (memory; Gedächtnis) je v *imunologiji sposobnost, da si obrambni sistem zapomni specifičen *imuni odgovor na *antigen, s katerim se je srečal v preteklosti. Spominske celice so limfociti B in T, nosilke imunskega spomina.

s pomočjo RNK vodena hibridizacija (RNA-driven hybridization; RNA-gesteurte Hybridisierung) je postopek, pri katerem uporabljajo in vitro višek RNK molekul z namenom, da pride do popolne molekularne hibridizacije vseh komplementarnih sekvenc v enojnem traku DNK.

spora (spore; Spore) je pri glivah lahko spolna ali brezspolna ali tudi rezistentna oblika nekaterih bakterij, ki jim omogoča preživetje v neugodnih razmerah. Spolne spore nastanejo pri spolnem procesu razmnoževanja gliv in so haploidne celice, nastale z mejozo. Z nespolnim razmnoževalnim procesom nastale spore so somatske celice gliv, ki lahko delujejo kot gamete ali pa vzkalijo v nov haploidni organizem.

sporočilna RNK (mRNK), glej *informacijska RNK.

sporofit (sporophyte; Sporophyt) je diploidni organizem, ki izdeluje spore.

Sporozoa je razred enoceličnih parazitov iz debla Apicomplexa, ki se razmnožujejo spolno z izmenjavo generacij. Tako haploidi kot diploidi dajejo s *shizogonijo infektivne spore. Semkaj spadajo vsi speciesi Plasmodium-a.

sporulacija (sporulation; Sporulation) se imenuje nastajanje bakterijskih spor ali pa nastanek mejospor pri glivah ter drugih evkariontih.

sposobnost (fitnis) (fitness; Eignung) za angleško besedo "fitness" nimamo odgovarjajočega izraza, ker pomeni več kot samo "sposobnost", tudi “vzdržljivost”, “preživitvena sposobnost”, “primernost”, tudi “dar” v smislu nadarjenosti ali “talent”. Na kratko povedano pomeni relativno sposobnost nekega organizma, da preživi (tudi v neugodnih razmerah) in prenese svoje gene na potomstvo. Za selekcijo je to lastnost, ki pomeni tudi življenjsko sposobnost, vitalnost.

sposobnost kombiniranja (combining ability; Kombinationseignung) je izraz, ki se uporablja pri selekciji, posebej pri križanju pasem ali sort, linij in podobno. Ločimo splošno in posebno sposobnost za kombiniranje. Splošna pomeni povprečno proizvodnjo neke pasme, linije ..., ki jo ugotovimo na podlagi rezultatov cele vrste križanj. Posebna pa pomeni odstopanje proizvodnosti križancev nekega določenega križanja ali kombinacije od povprečja ali od splošne kombinacijske sposobnosti.

sposobnost za učenje v labirintu (maze-learning ability; Lernfähigkeit im Labyrinth) se meri s hitrostjo učenja živali za iskanje najprimernejše poti v labirintu, ne da bi pri tem zašla v slepo ulico.