sprehajanje po kromosomu (chromosome walking; Wandern auf dem Chromosom), glej prečesanje kromosoma.

sprememba antigena (antigenic conversion; Antigenwechsel). Antigen na površini celice se lahko spremeni zaradi virusne infekcije. Pri nekaterih vrstah *praživali (Protozoa) ter *parazitih lahko antitelo inducira spremembo *antigena na površini celice (površinskega antigena) in prekinitev ekspresije drugega antigena, kar je posledica genetskih sprememb. Sinonim za ta proces je transformacija serotipa.

sprememba kromatide (chromatid conversion; Chromatidkonversion) je oblika spreminjanja genov, ki je ugotovljena pri identičnih parih sestrskih spor v *oktadah gljiv, kar ni v skladu z Mendelovimi zakoni. Če na primer ugotovimo, da v oktadi *askospore iz križanja (+ x m) najdemo (++)(++)(++)(mm), potem je očitno, da se je ena kromatida "m" paternalnega kromosoma spremenila v +. Pri polovični spremembi kromatid bi dobili oktado (++)(++)(+m)(mm), kar nakazuje, da se je ena kromatida "m" paternalnega kromosoma "polovično spremenila" v "+".

sprememba razreda težke verige (heavy chain class switching; Klassenwechsel der schweren Ketten) pomeni izključitev *limfocita B iz sinteze enega razreda antiteles in vključitev v drugi razred. Tako na primer limfocite B najprej sintetizira IgM, kasneje se sinteza preklopi lahko na IgG, oba pa imata enako antigeno specifičnost; razlika je samo v stalnih (konstantnih) regijah težkih verig med tema dvema razredoma antiteles. Sprememba razreda tega tipa zahteva tako somatsko rekombinacijo pred transkripcijo kot tudi predelavo transkripta, kar pomeni odstranitev nekaterih segmentov in spojitev fragmentov.

sprememba spola (sex reversal; Geschlechtsumkehr) je lahko normalen proces kot je konsekutivna seksualnost pri nekaterih organizmih, ali pa je povzročena bodisi z okoljem ali eksperimentalno.

sprožilec (releaser; Auslöser) je v etologiji pojem, ki pomeni določen zunanji znak ali obnašanje neke živali, ki s tem stimulira drugo, da se specifično odzove.

sredinska lamela (middle lamella; Mittellamelle) je zunanji sloj rastlinske celične stene, ki je povezan s sosednjo celico.

srednja vrednost (mean; Mittelwert) je splošen pojem za sredino porazdelitve, običajno v smislu *aritmetične sredine (tudi srednje vrednosti), ki je vsota posameznih vrednosti, deljena s številom slučajev. Glej harmonična srednja vrednost, drseče povprečje.

srednji kvadrat (mean square; Varianz), glej varianca.

SSC je okrajšava (sister-strand crossover) za izmenjavo (crossover) med sestrskima kromatidama.

ssDNA je okrajšava za enojni (single-stranded DNA) DNK trak.

Sst I je restrikcijski encim tipa II iz bakterije Streptomyces stanford, ki razpoznava sledečo DNK sekvenco:
5’ CCC GGG 3’
3’ GGG CCC 5’

stabilizacijska selekcija (stabilizing selection; stabilisierende Selektion) imenovana tudi "normalizacijska" ali "centripetalna" selekcija, pomeni v populacijski genetiki selekcijo proti *alelom, ki povzročajo odstopanje od povprečnega fenotipa v populaciji. Zaradi nje se zmanjšuje *varianca v naslednjih generacijah.

stabilno ravnotežje (stable equilibrium; stabiles Gleichgewicht) se v genetiki imenuje stanje ravnotežja alel na genetskem lokusu, do katerega pride v populaciji po porušenju ravnotežja frekvenc.

stadij meduze (meduzoid stage; Medusenstadium) so prosto plavajoči klobučnjaki (meduze), ki predstavljajo seksualni stadij v življenjskem ciklusu mnogih mehovcev in ožigalkarjev. Glej mehovci.

standardna deviacija (standard deviation; Standardabweichung), okrajšava s, je kvadratni koren iz *variance. Uporabljamo jo kot merilo za variabilnost posameznih vrednosti okrog srednje vrednosti m. Pri normalni porazdelitvi je okrog 68% vseh opazovanj med vrednostima m - s in m + s. Izračunamo jo tako, da korenimo kvocient med vsoto kvadratnih odklonov in stopinjami prostosti (n-1).

standardna napaka (standard error; Standardfehler), okrajšava S.E., je merilo za variacijo srednjih vrednosti neke populacije.
 

Stanford-Binet inteligenčni test (Stanford-Binet test; Stanford-Binet- Intelligenztest), je veliko uporabljan inteligenčni test, ki temelji na vprašanjih in reševanju problemov. Odgovori, rešitve, spoznavanje oblik in spretnost so kriteriji za oceno, ki se izraža kot mentalna (razumsko-duševna) starost.

Staphylococcus aureus je patogena bakterija, ki povzroča podkožne ognojke, pri kravah mastitis in druge bolezni. Spada med po Gramu pozitivne, nesporogene in negibljive bakterije. Iz njega so izolirali več majhnih na antibiotike rezistentnih plazmidov, ki so postali osnova za klonirne vektorje B.subtilis.

startna točka (startpoint; Startpunkt) je v molekularni genetiki bazni par v DNK, ki predstavlja prvi nukleotid, ki ga vgradi RNK polimeraza v primarni RNK transkript.

startni kodon (start codon; Startcodon) je skupina treh zaporednih *ribonukleotidov (AUG) v mRNK, ki kodirajo metionin pri *evkariontih ali formil-metionin pri bakterijah, s tem začenja nastajanje polipeptidov in ga zato imenujejo tudi začetni ali iniciacijski kodon.

stasis (stasis; Stasis) je izraz privzet iz grščine, ki se sicer uporablja v patologiji, v biologiji evolucije pa pomeni ohranitev konstantnega fenotipa neke izvirne evolucijske linije skozi dolga geološka obdobja..

statistika (statistics; Statistik) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja z zbiranjem, analizo, obdelavo in interpretacijo podatkov. Analiza temelji na verjetnostni teoriji. Parametrične metode v statistični analizi temeljijo na predpostavki, da se vrednosti ravnajo po verjetnostni porazdelitvi, kot je na primer normalna, binominalna, Poissonova porazdelitev in pod. Neparametrične metode tega ne predpostavljajo.