|
|
H-Har H - vodik (hydrogen; Wasserstoff) so označbe za posamezne vrste *histonov. H je tritij, radioaktivni izotop vodika. (habitat; Lebensraum) je naravno bivališče nekega osebka. je tip II restrikcijskih encimov, izoliranih iz bakterije Haemophilus aegyptius, ki razpoznavajo DNK zaporedje:5' G G ![]() 3' C C ![]() Hamiltonova genetska teorija o socialnem obnašanju (Hamilton's genetical theory of social behavior; Hamiltons genetische Theorie des Sozialverhaltens) je teorija, ki jo je zagovarjal W. D. Hamilton s trditvijo, da altruizem lahko pozroči izboljšanje *sposobnosti (fitness) sorodnikov. Teorija predpostavlja, da socialni način obnašanja podpira naravna selekcija, če povečuje skupno "sposobnost". Skupna sposobnost pomeni sposobnost individua samega, kakor tudi sposobnost vseh genetsko sorodnih članov skupine. Zamisel temelji na predpostavki, da se frekvence alel spreminjajo v populaciji bolj zaradi vpliva na reprodukcijo sorodnikov individua, ki ima to lastnost, kot pa zaradi reprodukcije individua samega. Zaradi tega Hamiltonovo teorijo večkrat imenujejo tudi "sorodstvena selekcija". Primer: mutacija, ki prizadene sterilno čebelo-delavko, tako da krmi svojo matico in pri tem sama strada, bo povečala skupno sposobnost delavke, ker medtem ko njena sposobnost upada, njeno altruistično obnašanje povečuje sposobnost bližnjih sorodnikov. je pasma *prašičev in tudi pasma *ovac. je vrsta askomicetne kvasovke, pri kateri so proučili genetsko določanje *ploditvenih tipov. Rod askomicetnih kvasovk Hansenula je znan predvsem zaradi proizvodnje alkoholnih pijač. (H-antigens; H-antigene) so *histokompatibilnostni antigeni, ki jih določajo *histokompatibilnostni geni. Lahko so tudi antigeni proteinov v bičkih po Gramu negativnih enterobakterij. (haplo-; haplo-) je predpona, ki pomeni, da v somatskih celicah nekega organizma manjka par določenemu kromosomu. Na primer: haplo-IV pri Drosophili pomeni monosomijo kromosoma 4. (haplodiploidy; Haplodiploidie) je genetski pojav, ki ga najdemo pri nekaterih živalih (na primer pri čebelah), kjer se samci izležejo iz neoplojenih jajčec in so zato haploidni, medtem ko se samice razvijejo iz oplojenih in so zato diploidne. (haplophase; Haplophase) je haploidna faza v življenjskem ciklusu nekega organizma, ki traja od *mejoze do *oploditve. (haploidization; Haploidisation) je fenomen, ki ga opažamo pri *paraseksualnem ciklusu nekaterih gliv. Diploidna celica se spremeni v haploidno s progresivnim izgubljanjem kromosomov enega za drugim zaradi nerazdvajanja. (haploid parthenogenesis; haploide Parthenogense) je razvoj zarodka iz haploidnega jajčeca brez oploditve. Primer so troti pri čebelah. (haploid number; haploide Chromosomenzahl) je število kromosomov v gameti, simbol je "n". (haplont; Haplont) je organizem, pri katerem je samo zigota diploidna (na pr. alge, glive, protozoi). Takoj za tem nastopi mejoza in z njo začetek *haplofaze. je cvetnica, ki ima najmanjše število kromosomov (n=2) in je zato za genetike zelo zanimiv organizem. (haplotype; Haplotyp) je skupina tesno med seboj vezanih genov, ki se navadno dedujejo skupaj, kot na primer *A, B in C lokusi *kompleksa levkocitnega antigena (HLA) pri ljudeh.Ali: Skupina *aloantigenov, ki jih kodira en sam *alel. Lahko tudi tesno vezani geni, kar se dogaja z *antigeni *poglavitnega histokompatibilnega sistema (MHS), čemur so nekoč rekli *feno-skupina. (haplosis; Haplosis) je nastanek gametnega števila kromosomov (n) z *mejozo. (hapten; Hapten) je nepopoln *antigen. Snov, ki sama ne more povzročiti nastanka antitelesa, pač pa to lahko stori, če se spoji z večjo prenašalno molekulo. Kompleksni hapteni lahko reagirajo s specifičnimi *antitelesi in dajejo *precipitat; enostavni hapteni pa se obnašajo kot enovalentne snovi, ki ne morejo povzročiti imunih precipitatov. (haptoglobin; Haptoglobin) je plazemski glikoprotein, ki napravi močan in stabilen kompleks s *hemoglobinom, s čemer pomaga pri reciklaži železa v hem-skupini. Pri ljudeh je ta protein kodiran z genom na krajšem kraku 16. kromosoma. (Hardy-Weinberg law; Hardy-Weinberg'sches Gesetz) pravi, da ostajajo frekvence genov in genotipov konstantne (stanovitne) v neskončno velikih populacijah, v katerih je ploditev naključna, če ni *selekcije, *migracije in *mutacij. Razmerje med genotipi lahko izračunamo iz frekvenc genov, če označimo delež dominantnega gena A s "p" in recesivnega alela a s "q", s pomočjo formule: p2(AA) : 2pq(Aa) : q2(aa). (Hardy, 1908; Weinberg, 1908). harmonična srednja vrednost (harmonic mean; harmonischer Mittelwert), okrajšava M, je recipročna vrednost aritmetične srednje vrednosti recipročnih vrednosti posameznih opažanj. (charon phages; Charon-Phagen) je skupina 16 izpeljank bakteriofaga lambda, ki so *klonski vektorji. Ime so dobili po Haronu, brodniku iz grške mitologije, ki je duše umrlih in pokopanih prevažal preko reke Styx (nepokopane pa zavračal). Tako jih je poimenoval F. R. Blattner s sodelavci (1972). (Harvey murine sarcoma virus; Harvey-Maussarcomvirus) je virus, ki je nosilec *onkogena v-rasH, ki je homologen celičnemu *proto-onkogenu c-rasH na 11. kromosomu. Povzroča anemijo, eritrolevkemijo in sarkome pri novorojenih miših in drugih glodavcih.
|