A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
H-Har
HAT-hemo
Hen-heterok
heterol-hib
hid-hipers
hipert-hit
HIV-homog
homoi-hon
Hor-Hym

 

 

Hen-heterok

Hensen-Weinberg-ovo pravilo (Hensen-Weinberg rule; Hensen-Weinberg-Regel) se imenuje izračunavanje pogostosti enojajčnih dvojčkov (M) iz ugotovljene pogostosti vseh dvojčkov (T) in fraternalnih dvojčkov (D) po obrazcu: M = T – 2D.

heparin (heparin; Heparin) je mukopolisaharidna kislina, ki preprečuje strjevanje krvi; glej mastocite.

hepat- (hepat-; hepat-) je predpona, ki pomeni *jetra. Primer: hepatom je rak parenhimskih celic jeter.

Hereford je pasma goveda in tudi pasma prašičev.

heritabiliteta (heritability; Hertabilität), okrajšava h2, je pojem iz genetike kvantitetnih lastnosti, ki izraža delež genetske variance v fenotipični varianci lastnosti v neki populaciji. V širšem smislu je heritabiliteta stopnja genetske determinacije lastnosti in je izražena v obliki razmerja med obema variancama (h2 = VG/VP). Heritabiliteta v ožjem smislu pomeni stopnjo prenosljivosti lastnosti od staršev na potomstvo (kar je tudi definicija plemenske vrednosti) in jo izraža razmerje med aditivno genetsko in fenotipično varianco (h2 = VA/VP). Ocene za heritabiliteto izračunavajo običajno s pomočjo analize variance in izračunavanjem komponet variance na podlagi delitve na skupine v skladu s stopnjo sorodstva; z regresijsko-korelacijsko analizo podobnosti med sorodniki (na primer med starši in potomstvom); ali z eksperimenti, s katerimi merijo učinek selekcije in iz tega povratno sklepajo na stopnjo heritabilitete. (Lush, 1941).

heritabiliteta v širšem smislu (broad heritability; breite Erblichkeitsanteil) je razmerje med celotno fenotipično varianco neke lastnosti in celotno genetsko varianco, ki obsega aditivno genetsko varianco, varianco zaradi dominance in zaradi epistaze.

hermafrodit (hermaphrodite; Hermaphrodit) je osebek, ki ima moške in ženske reprodukcijske (spolne) organe. Simultani hermafroditi imajo obojne organe vse življenje. Konsekutivni hermafroditi imajo najprej ovarij (protogonija), ki ga nadomesti kasneje testis - ali obratno, najprej testis (protoandrija) in kasneje ovarij.

herpesvirus (herpes virus; Herpesvirus) je srednje velik virus 150 - 250 nm, ima dvojno vijačnico DNK v *ikozaedrični *kapsidi. Virusi napravijo internuklearne vsadke (inkluzije) v celicah gostitelja. Razdeljeni so v tri skupine: alfa-, beta- in gama herpesvirusi. Virus herpes simplex tip 1 povzroča mehurčaste izpuščaje ob prehladu. Tip 2 povzroča poškodbe na genitalijah in se prenaša seksualno; tako tip 1 kot tip 2 so spravljali v zvezo z rakom pri ljudeh. Varičela-zooster virus povzroča norice in pasasti izpuščaj. *Epstein-Barr virus (EBV) in virus citomegalije (CMV) prav tako spadata k skupini herpesvirusov. Številne predstavnike najdemo pri živalih, posebej pri domačih živalih.

Hers-ova bolezen (Hers disease; Hers-Krankheit) je dedna bolezen, povezana s kopičenjem glikogena pri ljudeh, povzroča jo pomanjkanje encima fosforilaze v jetrih. Deduje se avtosomno recesivno; pogostost je 1/200.000.

het (het; het) je delno heterozigoten bakteriofag. (Hreshey in Chase 1952).

heterecičen (heteroecious; heterözisch) ali "raznodomen" se nanaša na parazite, ki potrebujejo dva ali več gostiteljev za zaključen življenjski ciklus. Take so nekatere glive in insekti (hetroecizem; heterecija - so v tej zvezi uporabljani pojmi). (Correns, 1928; Hartmann, 1939).

heterociklične aminokisline (heterocyclic amino acids; heterocyclische Aminosäure) so prolin, hidroksiprolin, triptofan in histidin.

heterociklična spojina (heterocyclic compound; heterocyclische Verbindung) je organska spojina, ki ima obroč, podoben aromatičnemu z izjemo, da je najmanj en atom v obroču element, ki je zamenjal ogljik. Primer: pirimidin.

heterodimer (heterodimer; Heterodimer) je protein, sestavljen iz dveh parnih polipeptidov, ki se med seboj razlikujeta glede na zaporedje aminokislin.

heterodupleks (heteroduplex; Heteroduplex) je DNK, ki nastane pri genetski rekombinaciji s paritvijo baz med komplementarnima enojnima trakovoma različnih starševskih dvovijačnih molekul. Lahko pa pomeni heterodupleks tudi dvojno vijačnico nukleinske kisline, pri čemer ima vsak trak drugačen izvor in zaradi tega nista popolnoma komplementarna. Primer bi bil hibridna molekula med evkariontsko mRNK in njeno DNK, ki jo dobimo s spajanjem in vitro. Če se DNK molekuli razlikujeta glede na sekvenco, ostanejo na takih mestih trakovi enojni, kar omogoča t. im. heterodupleksno kartiranje. (Davis in Hyman, 1971).

heterodupleksni model (hybrid DNA model; Heteroduplex-Modell) je model, s katerim razlagajo tako crossingover kot spremembo genov (gene conversion) pri čemer predpostavljajo, da je kratek segment heterodupleksa (hibridne) DNK nastal iz dveh starševskih DNK v soseščini *hijazme.

heterofilni antigen (heterophile antigen; heterophiles Antigen) se imenujejo substance, ki stimulirajo pri vretenčarjih nastanek antiteles in ki lahko reagirajo s sestavnimi deli tkiv drugih vretenčarjev ali celo rastlin.

heterogametni spol (heterogametic sex; heterogametisches Geschlecht) je spol, ki izdeluje neenake gamete glede na spolne kromosome. Moški spol pri sesalcih ima spermije z X ali z Y kromosomom, običajno v enakem razmerju; pri pticah so jajčne celice z Z ali z W spolnim kromosomom. (Wilson, 1910).

heterogamija (heterogamy; Generationswechsel) je zaporedna menjava seksualne reprodukcije s partenogenezo, tudi združitev dveh različnih gamet (anizogamija).

heterogena jedrna RNK (heterogeneous nuclear RNA; heterogene Kern-RNA), okrajšava hnRNK, je pojem, ki se ponavadi nanaša na *primarni transkript ali *povsod navzočo RNK (ubiquitous RNA); pomeni pa tudi vse ostale RNK molekule, ki jih je najti v jedru od omenjenih primarnih transkriptov, delno predelanih transkriptov, izločene intronske RNK, ubikvitarne RNK do majhnih jedrnih RNK molekul. RNK z veliko molekularno težo, ki jo najdemo v jedrih evkariontskih celic, je verjetno predhodnik dozoreli mRNK molekuli, predno le-ta preide v citoplazmo. (Scherrer in Darnell, 1962).

heterogeni antigeni (heterogenic antigens; heterogenetische Antigene) so enaki ali podobni antigeni različnih speciesov, kot je na primer Forsmannov antigen. Antitelesa proti enemu od teh antigenov bodo reagirala z vsemi, čeprav prihajajo iz različnih speciesov; takim antitelesom pravimo tudi heterofilna antitelesa.

heterogenota (heterogenote; Heterogenote) je del dedne snovi, ki pride v celico iz druge celice.

heterogenotna merozigota (heterogenotic merozygote; heterogenotische Merozygote) je delno *heterozigotna bakterija, ki vsebuje *eksogenoto z drugačnimi alelami, kot jih ima *endogenota.

heterokarion (heterokaryon; Heterokaryon) je somatska celica, ki ima dve jedri genetsko različnega porekla. Jedri se ne združita, delita se individualno in hkrati napravita nove celice, kar se običajno dogaja v hifah gliv.

heterokarionski test (heterokaryon test; Heterokaryon-Test) uporabljamo za dokazovanje ekstrakromosomskih mutacij v celičnih organelah; običajno v mitohnodrijskih mutantih. (Jinks, 1958).

heterokariotipičen (heterokaryotypic; heterokaryotypisch) je pojem, ki se nanaša na osebek s *kromosomsko aberacijo v *heterozigoteti.

heterokarioza (heterokaryosis; Heterokaryosis) je obstoj genetsko različnih jeder v hifi, spori, miceliju ali organizmu. (Hansen in Smith, 1932).

heterokromatin (heterochromatin; Heterochromatin) je kromosomska snov, ki je za razliko od *evkromatina zelo kondenzirana, kadar se kromosom nahaja v interfazi. Pojavu pravimo *pozitivna heteropiknoza, če pa je celoten kromosom heterokromatičen (pogosto so to Y kromosomi), mu pravimo heterokromosom. Politeni kromosomi imajo heterokromatske dele poleg *centromere, pravimo, da imajo *kromocenter. Heterokromatin predstavlja *repetitivno DNK, ki se pozno replicira in je glede na transkripcijo inaktivna. Takim heterokromatskim delom pravijo tudi *konstitutivni del kromosoma. Homologni kromosomi se v tem pogledu lahko obnašajo različno. Primer je kondenziran inaktivni X kromosom, kar je značilnost diploidnih somatskih celic pri samicah sesalcev. Pravimo, da imajo taki kromosomi fakultativni heterokromatin, ker ni mogoče, da bi imeli drugačno DNK kot evkromatski kromosom. (Heitz, 1928, 1929; Cooper 1959).