|
|
Hor-Hym je ječmen, vodilni eksperimentalni organizem za genetske študije med kulturnimi rastlinami. (chordamesoderm; Urdarmdach) je sloj celic, ki izhajajo iz roba blastopore, ki kasneje - v času embriogeneze - napravijo *mezoderm in tudi hordo embriov pri vretenčarjih. Hordni mezoderm deluje kot organizator na *ektoderm tako, da pride do diferencijacije v strukturah živčnega sistema. (chorea; Veitstanz) tudi vidov ples, je živčna motnja, za katero je značilno neredno in nehoteno trzanje mišičevja ekstremitet in obraza. Bolezen je dedna, njena ekspresija je vezana na starost (okrog 40 let), gen, ki jo povzroča, je bil prvi gen pri človeku, ki je bil odkrit z molekularno-genetskimi postopki. Imenuje se tudi Huntingtonova horea (po Huntingtonu, ki jo je opisal v angleščini). (chorio-allantoic grafting; Chorion-Allantois-Transplantation) je implantacija delcev embriov ptic ali sesalcev na *alantois piščančjega embria. Implantat se prekrvavi z alantoidnim ožiljem in nadaljuje svoj razvoj. (chorion; Chorion) je zunanji epitelij *amniona; tudi lupina jajčec žuželk. (chorionic gonadotropin; Choriongonadotropin) je *hormon, ki ga izloča *placenta in ki nadaljuje s stimuliranjem izločanja *progesterona v *rumenem telesu (corpus luteum) in na ta način vzdržuje žleznato stanje uterusne stene. Hormon uporabljajo za test na nosečnost. Zanj se uporablja okrajšava CG (na plošno), odnosno HCG (pri ljudeh). (chorionic appendages; Chorion-Anhänge) so sprednji, dorzalni podaljški jajčec Drosophile, ki služijo za dihanje, če se jajčece potopi. (horizontal evolution; horizontale Evolution) je proces speciacije, kadar se populacija prednikov razcepi v več podskupin, ki se razvijajo nato v ločene speciese. (Brown in sod., 1972). (hormone; Hormon) je organska spojina, ki jo izloča neka žleza in ima velik vpliv na dogajanja v telesu; pri sesalcih so to na primer ACTH, FSH, LH, STH, adrenalin, glukagon, intermedin, inzulin, oksitocin, progesteron, prolaktin, sekretin, tiroksin, vazopresin. (Starling, 1905). (hot spot; "hot spot") imenujejo mesto v *cistronu, kjer nastajajo pogostejše mutacije in rekombinacije v primerjavi z drugimi mesti ( na primer lacZ in trpE gena v E.coli ); lahko so to tudi mesta na kromosomu, na katerih pride do pogostejših mutacij zaradi določenega mutagena ali zaradi DNK nukleotida, ki je hiperaktiven v pogledu iniciacije ali rekombinacije. (Benzer, 1955). je tip II restrikcijskih encimov iz bakterije Haemophilus parainfluenzae; ki razpoznava DNK sekvenco:5' G T T ![]() 3' C A A ![]() hrček (hamster; Hamster) je zelo razširjen glodalec, ki ga uporabljajo kot poskusno žival. Glej Cricetulus griseus, Mesocricetus auratus. (Coursing hounds; Windhunde) je pasemska skupina psov, glej pes. (cartilage; Knorpel) je skletno vezivno tkivo iz skupine celic, ki izločajo v intracelularni prostor osnovno substanco, ki vsebuje protein *kolagen in polisaharid *hondroitin žvepleno kislino. je kratica za gen v E.coli, ki kodira DNK metilazo, vključeno v modifikacijo sistema, ki preprečuje, da bi napadle DNK njene lastne restrikcijske endonukleaze. Funkcionalni hsdM gen uporabljajo pri eksperimentalnem kloniranju, da bi olajšali prenos genov. (host specified defence restriction) je kratica za gen E.coli, ki kodira aktivnost restrikcijske endonukleaze. Sevi gostitelja so pogosto mutanti hsdR-, tako da tuje DNK, ki jo vnašajo z vektorjem, restrikcijski sistem gostitelja ne napade. (H-substance; H-substanz) je *polisaharidni predhodnik za nastajanje A in B antigenov ABO krvnih skupin. Molekulo določa gen na 19. kromosomu pri človeku. (Hunter syndrome; Hunter-Syndrom) je dedna bolezen, ki prizadene vezivno tkivo s kopičenjem *mukopolisaharidov. (Huntington's chorea; Chorea Huntington) ali vidov ples je bolezen, za katero je značilno nehoteno, spazmatično trzanje ustnic in mišic, sčasoma se razvije v umsko bolezen in povzroči smrt, ki nastopi po približno 20 letih po pojavu prvih simptomov, ki jih opazimo pri heterozigotih med 35. in 40. letom starosti. Dominantni gen je na 4. kromosomu. Glej horea. (Hurler syndrome; Hurler-Syndrom) je za razliko od *Hunterjevega sindroma avtosomno vezana dedna bolezen vezivnega tkiva, povezana s skladiščenjem *mukopolisaharidov. (H-X antigen; H-X-Antigen) je *histokompatibilnostni antigen, ki ga kodira gen na X kromosomu. je vrsta severnoameriških moljev, ki je zaradi velikosti zelo priljubljena žuželka za raziskave. (H-Y antigen; H-Y-Antigen) so odkrili s celično-posredovano in humoralno imuno reakcijo homogametnih osebkov (XX ali ZZ) na heterogametne (XY ali ZW) istega speciesa, ki so bili sicer genetsko identični. Tak antigeni odgovor so ugotovili pri sesalcih, pticah in dvoživkah. Pri sesalcih ga imenujejo zato H-Y, ker deluje kot histokompatibilnostni faktor, lociran na Y kromosomu. H-Y antigen se lahko ugotavlja že v fetalnem razvoju pri sesalcih. Gen je lociran na krajšem kraku (p) Y kromosoma blizu centromere. Homologni lokus, ki zavira H-Y delovanje, pa je na distalnem koncu krajšega kraka X kromosoma. Dvojna doza je potrebna za popolno zaviranje, saj imajo XO ženske (Turnerjev sindrom) majhne količine H-Y antigena. H-Y lokus na X kromosomu leži na področju, ki je izvzet iz *inaktiviranja X kromosoma. ali kožokrilci je red žuželk, ki obsega čebele, ose, mravlje itd.
|