|
|
geno-geo (genophore; Genophore) je ekvivalent za kromosom v virusih in prokariontih. Ima *nukleinsko kislino, nima pa pridruženih *histonov. Zato ji pravijo tudi "gola" molekula nukleinske kisline. (Ris, 1961). (genom; Genom) je pojem, s katerim označujemo vse gene, ki so prisotni v eni od *gamet, torej gene v enem od parov kromosomov. Splošnejša definicija genoma je, da je to skupek vseh genov v celici. Dodatni del genoma je namreč mitohondrijski pri živalih in človeku ter pri rastlinah kloroplastni genom. Glej genomsko število. (Winkler, 1920). (genomic library; Genbank), tudi genomska knjižnica, je zbirka molekul rekombinantne DNK, to je kloniranih fragmentov, ki predstavljajo genom nekega osebka. (genomic; genomisch) je pridevnik, ki ga navadno uporabljamo za prečiščeno DNK iz določenega vira. (genomic formula; Genomzahl) je pojem, ki se nanaša na število *genomov v celici ali v organizmu. Tako je n - haploidna gameta ali monoploidna somatska celica, 2n – diploid, 3n – triploid, 4n – tetraploid, 2n-1 – monosomija, 2n+1 – trisomija, in podobno. (genopathy; Erbkrankheit) je pojem, ki ga v stroki uporabljajo za bolezen, ki je nastala zaradi genetske okvare. Sinonim je dedna bolezen. (genotype; Genotyp) je skupek vseh podedovanih lastnosti nekega organizma, razpoznavnega po njegovi zunanjosti ali *fenotipu. (Johannsen, 1909). Običajno pod genotipom razumemo stanje alelov na enem ali več lokusih nekega organizma. (background genotype; genotypischer Hintergrund) je genotip nekega organizma, ki poleg genskih lokusov deluje na njegov *fenotip.gen - označevalec (genetic marker; genetischer Marker) je običajno gen, ki ga glede na fenotipičen izraz zlahka določimo. Ugotavljajo ga za identifikacijo osebka ali celice, ki ga ima; za sondo, ki označuje celično jedro, kromosom ali lokus na kromosomu. Kratka definicija: je fenotipski, biokemijski ali DNK polimorfizem, ki ga uporabljamao za opis osebka ali populacije. (gene bank, gene library; Genbank, Genbibliothek) glej banka genov; genomska banka. , glej doza, dozacija genov. (genetic induction; Geninduktion) je postopek za aktiviranje gena, ki ga sproži molekula *induktorja (sprožilca), kar ima za posledico transkripcijo enega ali več *strukturnih genov. (genetic map; Genkarte) je linearna razporeditev *mutabilnih genov na nekem kromosomu, kar sklepajo iz rezultatov genetskih rekombinacijskih eksperimentov. (gene probe; Gensonde) je DNK sonda (rekombinantna DNK molekula), ki hibridizira s kromosomsko DNK samo na mestu, kjer je prisoten gen, za katerega je specifična. Velja samo za gene, ki kodirajo rRNK ali zelo obilne (redundantne) mRNK molekule.genska tehnika s somatskimi celicami (somatic cell genetic engineering; Somazell-Gentechnik) se nanaša predvsem na spreminjanje genetskih lastnosti somatskih celic, kar ni dedno. Navadno gre za korekcije dednih napak, kot je na primer vstavljanje genov za *inzulin v prizadete celice trebušne slinavke. (genetic engineering; Gentechnologie) pomeni manipuliranje z geni na način, ki obide njihov normalni spolni ali brezspolni prenos. Uporabljajo jo v eksperimentalne ali industrijske namene kot tehnologijo, ki spreminja *genom v živih celicah z namenom pridelave več ali drugačne vrste kemičnih snovi ali pa z namenom spremeniti funkcijo delovanja genov. (gene therapy; Genterapie) je vstavljanje funkcionalnega gena v celico nekega organizma (pacienta) z namenom preprečiti dedno bolezen ali popraviti genetsko napako. Predpogoj za to je izolacija ustreznega gena, integracija v celico gostitelja na določen kromosom in mesto na njem ter pravilno uravnanje njegove transkripcijske in translacijske aktivnosti. Današnji postopki genetske terapije so usmerjeni predvsem na prenos genov s pomočjo *retrovirusov v multipotentne celice kostnega mozga, ki naj bi omogočile ekspresijo genov v krvnih celicah. (gene locus; Genlocus) je določeno mesto nekega gena na kromosomu. (Morgan in sod., 1915). (gene pair; homologe Gene) sta v diploidni celici dva gena (identična ali različna alela) na nekem lokusu dveh homolognih kromosomov. (gene flow; Genflub) je izmenjava genov med različnimi populacijami istega speciesa, ki jo povzročajo migranti, kar ima za posledico spremembo *frekvence genov na mnogih lokusih *dednine. (Birdsell, 1950) (genic balance; Genbalance) je izraz, ki ga uporabljajo za način določitve spola, ki so ga odkrili pri Drosophili. V tem primeru je spol odvisen od razmerja med *X kromosomi in številom *avtosomov (A). Samci se razvijejo pri razmerju X/A = 0,5 ali manj, samice pri razmerju X/A = 1,0 ali več, *interseksi pa nastanejo, če je razmerje X/A med 0,5 in 1,0. (gentamycin; Gentamycin) je aminoglikozidni antibiotik, ki deluje na številne po Gramu pozitivne in negativne bakterije. Izdelujejo ga streptomicete iz rodu Micromonospora. (immune response gene; Immunantwort-Gen), okrajšava Ir, je vsak gen, ki določa sposobnost limfocitov, da se odzovejo z *imunim odgovorom na določen antigen. *H-2 kompleks poglavitnega histokompatibilnega sistema pri miših ima na področju I Ir gene, ki kodirajo z imunostjo povezane Ia antigene tako na B kot na T celicah in makrofagih. H-2-I področje pri miših je homologno HLA D področju pri ljudeh. (myoglobin gene; Myoglobin-Gen) ima štiri *eksone in tri *introne, vsak od teh intronov pa je zelo dolg, daljši kot pri genu za *hemoglobin. Na ta način samo 5% gena za mioglobin kodira informacijo za protein.geografska osamitev (izolacija) populacije (geographical isolate; geographisch isolierte Population) je populacija, ločena od glavnine populacije zaradi geografskih preprek. (geographic speciation; geographische Artbildung) je razcepitev starševskega speciesa na dva ali več speciesov - potomcev zaradi *geografske osamitve. Glej alopatrično nastajanje vrst. (geometric mean; geometrisches Mittel) je kvadratni koren iz zmnožka dveh števil ali splošno: n-ti koren iz zmnožka n-pozitivnih števil. je poddružina ščinkavcev, ki ji pripada 14 speciesov, najdenih na *Galapaškem otočju. Najpomembnejša razlika med njimi je oblika in velikost kljuna, kar je neposredno povezano z načinom prehranjevanja. Charles Darwin je na tem primeru uveljavil mnenje, da so moderne populacije teh ptičev končni produkt adaptivne razpršenosti ali radiacije izhodiščne vrste. Evolucijske razlike izhajajo iz *adaptacij, ki omogočajo, da različne populacije izkoriščajo različno hrano in se na ta način izognejo medsebojnemu tekmovanju. (geotropism; Geotropismus) je vpliv zemeljske težnosti na dele rastlin.
|