Equ-evp

Equus je rod, ki obsega speciese udomačenih živali: konj (E.caballus), osel (E.asinus) in polosel (E.hemionus).

Equus asinus je osel, bližnji sorodnik konja, s katerim daje (neplodno) potomstvo - bastarde: mula (mati je kobila), mezeg (mati je oslica). Razlikujejo več podvrst: E.asinus africanus in E.asinus somalensis sta najbolj znani. Poleg tega je na Bližnjem vzhodu razširjen E.hemionus ali polosel.

eritem (erythema; Erythem) je nenormalna rdečkasta barva kože, posledica razširitve krvnih kapilar, kar nastane lahko zaradi mnogih zunanjih dejavnikov (toplota, žarčenje, droge itd.).

eritroblastoza (erythroblastosis; Erythroblastoze) je izplakovanje rdečih krvničk (*eritrocitov) z jedri iz krvotvornih organov v periferni krvni obtok.

eritrociti (erythrocyte, red blood corpuscle; Erythrocyt, rotes Blutkörperchen) ali rdeče krvničke, so celice, ki vsebujejo *hemoglobin in se nahajajo v krvi vretenčarjev.

eritromicin (erithromycin; Erithromycin) je antibiotik, ki ga pridobivajo iz Streptomyces erythreus.

eritropoetin (erythropoetin; Erithropoetin) je hormon, ki nastaja v ledvicah in spodbuja nastajanje eritrocitov.

Erysipelothrix je rod po Gramu pozitivnih bakterij. E.rhusiopathie je povzročitelj rdečice pri prašičih; patogen je tudi za nekatere druge živali.

Escherichia coli je črevesna bakterija; organizem, ki je genetsko zelo dobro proučen. Spada v rod Escherichia, to so po Gramu negativne, fakultativno anaerobne, paličaste bakterije. Izven črevesja je patogen, pri domačih živalih lahko povzroči kolibacilozo (hude prebavne motnje), tudi vnetje vimena. Njena prisotnost v vodi ali celo v mleku je znak onesnaženja s fekalijami. Veliko jo uporabljajo pri eksperimentih v molekularni biologiji. Nekateri divji sevi so patogeni, vsi pa imajo lipopolisaharidno komponento v zunanji membrani, ki je močno imunogena.

esencialne aminokisline (essential amino acids; essentielle Aminosäuren) so tiste aminokisline, ki so potrebne v hrani za nek species, ker jih organizem ne more sam sintetizirati iz drugih sestavin hrane.

estradiol (oestradiol am.estradiol; Estradiol) je steroidni *estrogen (m.m. 2272), sintetiziran predvsem v ovariju, testesih in morda tudi v adrenalnem korteksu (skorji nadledvične žleze).

estrični ciklus (oestrous cycle; Brunstzyklus) je sezonski ciklus reprodukcijske aktivnosti, ki je odvisna od endokrinih dejavnikov. Organizmi so lahko monoestrični, če imajo en sam ciklus na leto; poliestrični, če jih imajo več in sezonsko poliestrični, če jih imajo več, toda samo v določenem letnem času.

estrogen (oestrogen; Östrogen) je ovarijski hormon, ki pripravi uterus sesalcev za implantacijo (vgnezdenje) embriov ter povzroča razvoj sekundarnih spolnih znakov pri samicah. Pravijo mu tudi folikulin. Nekateri tumorji so občutljivi na estrogen.

etidium bromid (ethidium bromide; Ethidiumbromid), okrajšavi Ebr in EtBr, je snov, s katero je možno odkriti molekule dvojne vijačnice nukleinskih kislin v agaroznem gelu. Kompleks etidium bromid/nukleinska kislina fluorescira v ultravijolični svetlobi.

etil-metan-sulfonat (ethyl methane sulfonate; Ethylmethansulfonat) je najbolj pogosto uporabljan *alkilirajoči dejavnik za povzročanje mutacij. Alkiliranje prizadene običajno *gvanin in sicer na ta način, da dobi na 7. dušiku etilno skupino, tako da se druži s timinom, namesto s citozinom. Zaradi tega nastaja tranzicijska zamenjava baz pri replikaciji.

etiologija (etiology; Ätiologie) je raziskovanje vzrokov - najbolj pogosto vzrokov bolezni.

etologija (ethology; Verhaltensforschung) je znanost, ki se ukvarja s proučevanjem obnašanja živali, predvsem v naravnih pogojih.

etološka izolacija (ethological isolation; etologische, sexuelle Isolation) tudi izolacija zaradi obnašanja (behavioral isolation; verhaltensbedingte Isolation) pomeni neplodnost sorodnih speciesov ali *alopatričnih speciesov zaradi prezigotnega zavračanja paritve, ki je posledica razlik v pogledu svatbenega ali paritvenega obnašanja.

Euglena je rod enoceličnih bičkarjev, ki jih velikokrat uporabljajo pri študiju molekularne in razvojne genetike.

evgenika (eugenics; Eugenik) je spreminjanje človeštva glede na genetsko sestavo. Pozitivna evgenika naj bi pospeševala razmnoževanje oseb z zaželenimi lastnostmi; negativna evgenika pa preprečevala razmnoževanje tistih, ki imajo dedne pomanjkljivosti. Nesmisel takega početja razkriva *populacijska genetika, v preteklosti pa je prihajalo do hudih prekrškov glede človeškega dostojanstva (rasizem). (Galton, 1883; Stern, 1960).

evkarionti (eukaryotes; Eukaryonten) so organizmi, ki imajo celice s celičnimi jedri (grško "karyon"; latinsko "nucleus"), obdanimi z jedrno membrano (nuklearno membrano) ter se razmnožujejo z *mejozo, delitev celic pa je *mitotična. Encimi dihalne verige se nahajajo v *mitohondrijih. Med evkarionte sodijo praživali (Protozoa), glive (Fungi), živali (Animalia) in rastline (Plantae). (Chatton, 1925).

evkromatin (euchromatin; Euchromatin) je kromatin, ki se obarva tako kot večji del kromosoma. Ni zavit v času interfaze, se pa kondenzira v mitozi, najbolj kondenziran je v metafazi. V progah politenih kromosomov je prisoten evkromatin. (Heitz, 1928).

evmelanin (eumelanin; Eumelanin) so pigmentne molekule v koži, kožnem pokrivalu in epitelu očesne mrežnice sesalcev. Nastaja z metabolizmom iz tirozina in je normalno črn, vendar so možne barvne variante, ki so posledica *mutacij.

evolucija (evolution; Evolution) pomeni v slovenščini razvoj, smiselno tudi razvojni nauk. Mehanizem evolucije razlaga več teorij, med njimi prevladuje razvojna teorija, ki temelji na idejah Charlesa Darwina in ji s tujko pravijo model "gradualizma", kar pomeni postopnega razvoja. Individui, ki so genetsko bolje prilagojeni na določen *habitat ali življenjski prostor, prispevajo k spremembi frekvence genov v popoulaciji. To spremembo še pospešujejo zaželene mutacije in na ta način nastajajo osnove za speciacijo ali nastanek vrst. Druga teorija (po N. Eldreageju in S. J. Gouldu, 1972) se imenuje "model prekinjenega ravnotežja". Po njej naj bi speciacija nastajala kot posledica hitrih genetskih sprememb znotraj majhnih, geografsko izoliranih skupin organizmov. Genetske spremembe naj bi nastajale zaradi mutacij, t.im. makromutacij.

evolucijska hitrost (evolutionary rate; Evolutionsgeschwindigkeit) je pojem, povezan s teorijami o razvoju. Ločijo hitro (tahitelično), počasno (braditelično) in srednje hitro (horotelično) evolucijo. (Simpson, 1944).

evolucijska ura (evolutionary clock; Evolutionsgeschwindigkeit) je hipoteza, po kateri naj bi se akumulirale mutacije v nekem genu s konstantno hitrostjo, ki jo označujejo z UEP (unit evolutionary period), merijo z milijoni let, potrebnimi za fiksiranje 1% spremembe v aminokislinskih ali nukleinskih sekvencah med dvema linijama.

evploid (euploid; euploid) pomeni pravilno število kromosomv v celicah, značilno za species. (Täckholm, 1922).