minA, minB mutant (minA, minB mutant; minAminB Mutante), je dvojni mutant E.coli, ki povzroča nastajanje *mini celic.

mini celice (mini cell; Minizellsystem); sev E.coli, *minA, minB mutant se deli v celice neenake velikosti: normalne celice divjega tipa in majhne mini celice. Slednje nimajo bakterijskega genoma, pač pa imajo kopije plazmida. Zato so mini celice pripraven objekt za študij ekspresije plazmidnih genov, tudi v rekombinantnih klonih. Za podobne namene uporabljajo prav tako maksi celice E.coli, v katerih genom inaktivirajo z obsevanjem z UV žarki. (Adler in sod., 1967).

mini geni (minigenes; Minigene) predstavlajo odseke (segmente) na kromosomih, ki kodirajo variabilne regije težkih in lahkih verig imunoglobulinov. Teh odsekov je več sto, toda v procesu diferenciacije *B limfocitov se en sam minigen pripne k odseku gena, ki kodira konstantno regijo. Glej geni za imunoglobuline.

minimalni medij (minimal medium; Minimalmedium) je medij v mikrobiologiji, ki ima samo bistvene (esencialne) sestavine, potrebne za rast in razmnoževanje organizmov *divjega tipa.

mini sateliti (minisatellite; Minisatelliten) so kratke DNK sekvence, zelo razpršene po genomu vretenčarjev v številnih kopijah. Dolžine sekvenc znašajo navadno 10 do 50 bp, njihovo število pa v določenem segmentu DNK zelo variira od osebka do osebka, zato so zelo primerni kot genetski označevalci (markerji) pri "fingerprintingu" ter za forenzične (sodne) namene.

minute-mutacija (Minute; Minute-Mutation) pomeni pojav majhnih *deficienc. Minute-lokusi so lahko prisotni na vseh kromosomih in pomenijo *cistrone za kodiranje tRNK. Mutacija je bila odkrita pri Drosophili melanogaster, je dominantna in v homozigoteti *letalna. heterozigoti imajo podaljšano razvojno obdobje, odrasli osebki so majhni, semi-sterilni, z majhnimi dlačicami in nenormalnimi krilnimi venami. (Brehme, 1939).

miocen (Miocene; Miozän) je starejša doba mlajšega terciara, ki je bila pred 5 in 23 milijoni let.

mioglobin (myoglobin; Myoglobin) je monomerni hem-protein v mišičevju vretenčarjev. Človeški mioglobin ima 152 aminokislin.

Mirabilis jalapa (four o'clock; Wunderblume) je ameriška vrtna rastlina, ki spada med dvokaličnice; v genetiki je znana zaradi tega, ker so pri njej proučevali dedovanje *plastidov.

mirujoče celično jedro (resting cell nucleus; ruhender Zellkern) velja za celično jedro, ki ni v procesu delitve. Dejansko ne miruje ali počiva, temveč je metabolično zelo aktivno.

mišična distrofija (muscular dystrophy; Muskeldystrophie) je skupina genetsko povzročenih bolezni pri ljudeh, za katero je značilna progresivna degeneracija nekaterih mišic. Duchennova mišična distrofija se deduje spolno vezano recesivno. Pri miših je ta bolezen posledica mutacije posamičnih genov.

mišja satelitska DNK (mouse satellite DNA; Maus-Satelliten DNA) je DNK, ki predstavlja okrog 10% DNK, izolirane iz različnih mišjih tkiv. V genomu miši jo je okrog milijon kopij, ki predstavljajo zaporedje okrog 400 nukleotidnih parov. Z in situ hibridizacijo so ugotovili, da se večina te DNK nahaja v paracentričnem heterokromatinu.

mišje-L-celice (mouse-L-cells; Maus-L-Zellen) je vrsta celic, podobnih fibroblastom, ki jih gojijo v celični kulturi. Izvirajo iz vezivnega tkiva samca linije miši C₃H iz leta 1940.

mišji virus tumorja mlečne žleze (murine mammary tumor virus; Maus-Mammary-Tumorvirus) je onkogen RNK tip virusa, ki povzroča raka mlečne žleze pri določenih linijah miši.

mitogen (mitogen; Mitogen) je snov, ki spodbudi celice, da se prično mitotično deliti. Pojem mitogen se uporablja tudi v pridevniški obliki.

mitogen barvilne jagode (pokeweed mitogen; Kermesbeeren-Mitogen) je *lektin, ekstrahiran iz *ribosomov barvilne jagode (Phytolacca americana), ki stimulira proliferacijo (razmnoževanje) limfocitov, še posebno mišjih T in B limfocitov.

mitohondrij (mitochondrion; Mitochondrion) je organela v citoplazmi evkariontov, ki se reproducira sama. Obdaja jo dvojna membrana, notranja je močno nagubana in ima tvorbe, ki se imenujejo kriste, dveh vrst: lamelne in tubularne. V mitohondrijih prihaja do *oksidativne fosforilacije ali nastajanja ATP. Mitohondriji imajo lastne ribosome, aminoakril-tRNK-sintetaze, kakor tudi elongacijske in terminacijske faktorje, vendar so odvisni od genov v jedru celice in njihovih mRNK. Potrebujejo namreč proteine, ki so prevedeni iz teh mRNK v citosolu. Glede na vse te lastnosti menijo, da mitohondriji izvirajo iz aerobnih bakterij, ki so živele v simbiozi s primitivnimi predhodniki evkariontov. (Benda, 1898).

mitohondrijska DNK (mitochondrial DNA; Mitochondrien-DNA), okrajšava mtDNK, predstavlja mitohondrijski genom, ki ga sestavlja krožni DNK dupleks s 5 do 10 kopijami v vsaki organeli. mtDNK ima pri sesalcih molekularno maso okrog 11 x 10⁶ d in je zato okrog 10^-5 manjši genom od nuklearnega. Genetsko kodiranje za *mitohondrije se nekoliko razlikuje od običajnega. Mitohondrije prispeva v zigoto samo jajčna celica, zato se mtDNK deduje samo *maternalno. (Nass in Nass, 1962; Luck in Reich, 1964).

mitomicin (mitomycin; Mitomycin) je skupina antibiotikov (A,B in C), ki jih izdeluje Streptomyces caespitosus. Mitomicin C preprečuje podvojitev DNK tako, da medsebojno zaplete komplementarne trakove dvojne vijačnice DNK.

mitotični aparat (mitotic apparatus; Mitoseapparat) obsega tri sestavne dele: (1) astere ali zvezdaste strukture okrog vsakega centrosoma; (2) želatinasto vreteno; (3) vlečna vlakna, ki povezujejo centromere z enim od obeh centrosomov.

mitotični center (mitotic center; Mitosecentrum) je nek dejavnik, ki določa, h kateremu polu naj potuje kromosom v anafazi. V živalskih celicah so to centriole, vendar pa pri *anastralni mitozi ni jasno, kaj naj bi delovalo na te procese.

mitotični indeks (mitotic index; Mitoseindex) je delež celic, ki so v danem vzorcu ob določenem času v stanju *mitoze. (Minot, 1908).

mitotični strup (mitotic poison; Mitosegift) je snov, ki preprečuje *mitozo. (Dustin, 1934).

mitoza (mitosis; Mitose) je delitev celičnega jedra (kariokineza). Poteka v štirih značilnih fazah (profaza, metafaza, anafaza in telofaza). V profazi se razdeli *centriola v dve centrioli-hčeri, ki potujeta vsaka na svojo stran ali proti delitvenemu polu. Kromosomi postanejo vidni, ker so močneje zaviti. Longitudinalno so podvojeni z izjemo *centromere, ki na ta način povezuje obe *kromatidi. *Nukleolus (jedrce) in nuklearna membrana razpadeta. V metafazi se že dobro vidi delitveno vreteno, ki poteka od polarno nameščenih *centrosomov preko centromer vsakega kromosoma na drugi centrosom. Kromosomi se razvrstijo v ekvatorialni ravnini vretena. Kromatidi postaneta samostojna kromosoma, ko se podvoji centromera in začneta potovati vsak na svoj pol, kamor jih vlečejo vlečne niti delitvenega vretena, kar pa je že proces anafaze. V telofazi izgine delitveno vreteno, nastajata jedrni membrani, pojavita se nukleolusa. Temu sledi še *citokineza z delitvijo citoplazme na dva dela in z nastajanjem delitvene brazde pri živalskih in celično ploščo pri rastlinskih celicah. Rezultat mitoze sta torej dve celici-hčeri, ki imata enaki jedri in enako količino citoplazme. (Flemming, 1882).

MN krvna skupina (MN blood group; MNSs-Blutgruppensystem) je človeška krvna skupina, ki jo določajo antigeni rdečih krvničk; kodirajo jo geni na krajšem kraku 4. kromosoma.

mob geni (mob gene; mob-Gene) kodirajo funkcije, ki omogočajo prenos aktiviranih plazmidov iz ene bakterije v drugo. Sinonim "tra-geni".