dis-DNK

disekcija in sortiranje kromosomov (chromosome sorting, dissection; Chromosomendissection). Metafazne kromosome lahko sortiramo na podlagi njihove velikosti, *proganja ali s pomočjo hibridizacije s kemično markiranimi DNK-sondami, kar imenujemo tudi in-situ imunohibridizacija ali citološka imunohibridizacija. Posamezne kromosome nato razrežemo s pomočjo UV-laserja na fragmente velikosti okrog 20Mb (megabaza = 1Mb = 10⁶ baz), ki jih nadalje sortiramo spet s pomočjo hibridizacije ali proganja (pod mikroskopom). Iz približno 1000 takih fragmentov lahko napravimo majhno banko genov (minilibrary) s kakimi 80 YAC (YAC = yeast artificial chromosomes), vsak pa ima kapaciteto kloniranja do 800 kb (kilobaz). Pri hibridizaciji z gensko sondo dobi vsak YAC klon signal, ki je omogočil sortiranje kromosomov in njihovih fragmentov po disekciji s pomočjo UV-mikrolaserskega žarka (UV laser microbeam). Tak rekombinatni YAC-klon sedaj lahko subkloniramo v reprezentativno mini banko genov, ki obsega okrog 800 plazmidnih ali kozmidnih klonov, kar omogoča lažje dobivanje zaželenih sekvenc na podlagi oddajanja signala.

diskoidalno brazdanje (discoidal cleavage; discoidale Furchung) je začetna delitev celic po oploditvi na površini jajc z velikim rumenjakom (na primer pri pticah).

dislokacija (dislocation; Dislokation) je starejši izraz za strukturno spremembo kromosomov zaradi *delecije ali *translokacije (Navashin, 1926). Neskladje med homolognimi pari glede linearnega zaporedja posameznih segmentov pa Darlington (1937) imenuje "dislocirani segmenti".

dispermija (dispermy; Dispermie) je oploditev jajčne celice z dvema spermijema. Glej polispermija.

distalen (distal; distal) pomeni proč od določenega (centralnega) mesta. Pri kromosomih pomeni distalno v smeri proč od *centromere.

disulfidni most (disulfide linkage; Disulfidbrücke) so vezi med atomi žvepla v cisteinu (S-S vez), ki cisteine povezujejo v proteinskih verigah ali med njimi.

ditelosomen (ditelosomic; ditelosomm) je celica ali individuum, ki nima dveh krakov na homolognih kromosomih, to je torej *delecija homolognih krakov (Kimber in Sears, 1968).

divergenca (divergence; Unterschiedlichkeit) je v molekularni genetiki procentualna razlika v pogledu nukleotidnih sekvenc med obema sorodnima DNK segmentoma ali procentualna razlika glede na sekvence aminokislin v dveh sorodnih polipeptidnih verigah.

divji tip (wild type; Wildtyp) je najpogostejši opažani fenotip ali na podlagi presoje smatran kot “normalni tip”. Enaka definicija velja za “gen divjega tipa”.

dizigoten (dizygotic; zweieiig) sta dvojčka, ki sta se razvila iz dveh jajčec, oplojenih z različnima spermijema. Nasprotje je *monozigoten.

dna-mutacije (dna-mutations; dna-Mutationen) so mutacije v E.coli, ki vplivajo na replikacijo DNK. dna A, dna B in dna C so označbe za mutacije proteinov, ki so v interakciji s štartnimi mesti za replikacijo. dna E, dna X in dna Z geni kodirajo podenote *DNK polimeraze III, dočim dna G kodira *primazo.

DNK-agar metoda (DNA-agar technique; DNA-Agar-Methode) je metoda za ugotavljanje homolognosti sekvenc med molekulami nukleinskih kislin iz različnih virov. Radioaktivno markirana nukleinska kislina v fragmentih iz enega vira reagira s komplementarno nemarkirano nukleinsko kislino iz drugega vira, ki je v agar gelu.

DNK amplifikacija (DNA amplification; DNA-Amplifikation) pomeni pomnožitev določenih DNK sekvenc. V nekaterih celicah najdemo gene, ki so razmnožene kopije na enem ali več kromosomih; v drugih tipih celic pa so amplificirani geni na majhnih ekstrakromosomskih elementih, ki so brez *centromer.

DNK fingerprinting (DNA fingerprinting; DNA-Fingerprinting) je metoda hibridizacije hipervariabilnih *mini satelitskih segmentov DNK s sondami DNK. Sonde, ki so iz posamičnih tandem ponovitev osnovnih sekvenc pri človeku dolge 15 in več baz, odkrivajo podobno hipervariabilnost pri miših, psih, mačkah in ptičih. Vsaka DNK sonda temelji na tandem ponovitvah ene od osnovnih sekvenc. Po ločitvi fragmente individualne genomske DNK v gelu, razrezane z restrikcijskimi encimi, uporabimo podobno kot pri *RFLP tehniki. Sonda hibridizira z vsakim fragmentom, ki vsebuje minisatelit, ki je enak njeni osnovni sekvenci (Jeffreys in sod., 1985).

DNK glikozilaza (DNA glycosylase; DNA-Glykosilase) spada med encime *DNK popravljanja (reparature), ki odstranjuje nenormalne baze iz DNK (Lindahl, 1974). So majhni, enostavni proteini (z molekularno maso 18000 do 31000) in nimajo kofaktorjev.

DNK hibridizacija (DNA hybridization; DNA-Hybridisierung) je metoda, s katero ugotavljamo podobnost glede na sekvenco baz v DNK pri dveh speciesih s pomočjo markiranja DNK enega in prilagajanja DNK drugega speciesa. Glej in situ hibridizacija.

DNK insertaza (DNA insertase; DNA-Insertase) je encim, ki vstavlja izpadle baze v DNK molekulo in sicer adenin kot purinsko in gvanin kot pirimidinsko bazo (Linn s sod., 1979).

DNK klon (DNA clone; kloniertes DNA-Fragment) je sekvenca DNK, ki je vcepljena v *vektor za kloniranje in nato razmnožena v veliko kopij.

DNK lasnice (hairpin DNA; DNA-Haarnadel), se imenujejo zanke, ki jh napravi enojna veriga DNK. Glej obrnjena DNK, zanke lasnic.

DNK ligaze (DNA ligases; DNA Ligasen) so encimi, ki katalizirajo nastajanje fosfodiestrskih vezi med 3'OH in 5'P konci v DNK. Sodelujejo pri reparaturi DNK (popravljanju DNK), spajajo prelome enojnih trakov med odgovarjajočimi nukleotidi v dvojni DNK verigi.

DNK polimeraza (DNA polymerase; DNA-Polymerase) je encim, ki katalizira nastanek DNK iz *dezoksiribonukleozid trifosfatov z uporabo enojnega traku DNK kot matrice. Iz E.coli so izolirali tri različne tipe DNK polimeraz (I, II in III). Polimeraza III je najpomembnejši encim za DNK replikacijo v celicah bakterij. Ostala dva encima sodelujeta pretežno pri reparaturi DNK. Tudi evkarionti imajo več različnih DNK polimeraz. Nahajajo se v različnih delih celic, v celičnem jedru, v citozolu in mitohondrijih, kjer opravljajo različne funkcije od replikacij do reparatur in rekombinacij.

DNK popravljanje (DNA repair; DNA Reparatur) je področje posebnega proučevanja v genetiki. Pri E.coli je vsaj 25 genov, ki so udeleženi pri popravljanju okvar DNK molekul. Razlikujejo več načinov popravljanja (fotoreaktiviranje, reparature v temi z ekscizijo, rekombinacijska in postreplikacijska reparatura itd.). To delo opravljajo različni encimi, ki na primer izrežejo okvarjena mesta, jih nadomeste in povežejo v molekulo. Pri evkariontih so odkrili nekaj podobnih sistemov, ki kažejo na analogijo procesov pri popravilu (reparaturi) DNK. Glej DNK polimeraza.

DNK-primaza (DNA-primase; DNA-Primase) je ena izmed *RNK polimeraz, ki sintetizira *primerje RNK (začetnike); to so *oligonukleotidi z okrog 10 nukleotidov v molekuli, ki začenjajo podvajanje DNK. Primaza skupaj z *DNK polimerazo napravi *Okazaki fragmente.

DNK reasociacija (DNA reassotiation; DNA-Reassoziation) je oblikovanje dvojne vijačnice DNK iz denaturiranih enojnih trakov. Pomembna je za proučevanje genoma in njegove evolucije, predvsem za ugotavljanje pogostosti ponavljalnih DNK sekvenc in njihovo primerjavo med speciesi.

DNK relaksacijski encimi (DNA relaxing enzyme; DNA Entspannungsenzyme) so encimi, ki spreminjajo topologijo uvijanja DNK; katalizirajo predvsem superhelično DNK v normalno kovalentno obliko tako pri pro- kot evkariontih. (Wang, 1971).

DNK replikacija, glej podvajanje DNK.

DNK restrikcijski encimi (DNA restriction enzyme; Restriktionsenzym) so specifične *endonukleaze, ki se nahajajo v mnogih bakterijah, tudi v mnogih sevih E.coli. Spoznavajo in razgrajujejo DNK iz tujih virov. Te *nukleaze kodirajo restrikcijski aleli, to so geni, ki določajo, kje naj se dogodi metiliranje DNK. Merodajno za proces je, ali bodo restrikcijski encimi DNK napadli in razgradili ali ne.

DNK-RNK hibrid (DNA-RNA hybrid; DNA-RNA Hybrid) je dvojna vijačnica: en trak je iz DNK, ki je z vodikovimi vezmi povezan z drugim, komplementarnim trakom, ki pa je RNK.

DNK sinaptaza (DNA synaptase; DNA-Synaptase) spada med encime, ki spajajo dvojno DNK molekulo na homolognih delih, čemur pravijo tudi genomska fuzija.

DNK transfekcija, glej transfekcija.

DNK vektor (DNA vector; DNA-Klonierungsvektor) je sredstvo za prenos DNK iz ene celice v drugo, kar opravljajo običajno *virusi in *plazmidi.

DNK žleba (DNA grooves; Gruben des DNA Moleküls). Dvojna vijačnica DNK ima po vsej dolžini dva utora ali žlebiča: večjega in manjšega. Ocenjuje se, da DNK polimeraza zasede večji žleb v času replikacije, medtem ko je uporaba manjšega odločilnega pomena za iniciacijo transkripcije.