cent-cer

centimorgan (centimorgan; Centimorgan), okrajšava cM, je enota za meritev hipotetične razdalje med lokusi na kromosomu. 1 cM ustreza 1% verjetnosti, da bo med lokusoma prišlo do rekombinacije. Pri evkariontih pomeni 1 cM v povprečju 10⁶ baznih parov.

centralna biološka dogma (central dogma; zentrales Dogma der Molekularbiologie) je zapis funkcionalnih odnosov med DNK, RNK in proteini. DNK je matrica za lastno replikacijo (podvojitev) ter transkripcijo (prepis) v RNK, ki je nato prevedena (translirana) v protein. Tako je na kratko ponazorjen prenos genetskih informacij v obliki: DNK RNK protein.

centrična fuzija (centric fusion; zentrische Fusion) je prelom kratkih krakov na dveh akrocentričnih kromosomih, ki se nato združita (fuzionirata) s preostalima daljšima deloma v nov kromosom. Oba manjša delca se praviloma izgubita. V genetiki je znana taka fuzija pod imenom Robertsonova translokacija (Robertson, 1916) ali fuzija celotnih krakov. Taka združevanja so pogost proces v nastajanju vrst (specijaciji) in vzrok nekaterim dednim napakam, kot je fuzija 1/29 ali Gustafsonova translokacija pri domačem govedu.

centrifugalen (centrifugal; zentrifugal) pomeni "bežeč od sredine".

centrifugalna ločitev (centrifugation separation; Trenung durch Zentrifugation) je ena od metod ločevanja disperzij s pomočjo centrifugalnega pospeška. V primeru ravnotežnega centrifugiranja z merilcem gostote (density gradient equilibrium centrifugation; Dichtegradienten-Gleichgewichtzentrifugation) se ugotavlja gostota na način, da dodajo v epruveto za centrifugiranje sol, kot je na primer cezijev klorid. Mešanica molekul, ki jih raziskujemo, se nalije preko gradienta in nato centrifugira, dokler vsaka molekula ne doseže sloja v gradientu, ki ima enako gostoto, kot jo ima sama. V primeru conskega centrifugiranja (zonal centrifugation; Zonenzentrifugation) z gradientom gostote ugotavljamo hitrost sedimentacije makromolekul s pomočjo saharoznega gradienta. V tem primeru je hitrost sedimentacije odvisna od velikosti in oblike molekul.

centrifugalno polje (centrifugal field; Feld der Zentrifugalkraft), glej sedimentacijska konstanta.

centriola (centriole; Centriol) je celična organela, ki se reproducira sama, ima obliko kratkih valjčkov, ki jih sestavlja devet skupin perifernih *mikrotubulov, razporejenih okrog centralne votline. Centriole se lahko gibljejo in se vselej pojavijo na obeh polih delitvenega vretena v celicah živali, ko se delijo. Organela, ki je ultrastrukturno identična s centriolo, je *bazalno telesce pri migetalkah. V celicah višjih rastlin jih ni. Glej mitoza, mitotični aparat.

centripetalen (centripetal; zentripetal) pomeni "težeč proti središču".

centri za nastanek mikrotubulov (microtubule organizing centers; Mikrotubuli-organisierende Zentren), okrajšava Mcs, so strukture ali mesta, ki omogočajo nastajanje *mikrotubulov. V nekaterih organizmih so to *centriole in *kinetosomi, v drugih pa depoji amorfnega zrnato-vlaknastega materiala. V teh centrih je prisotna RNK, njihovo razmnoževanje pa spremlja tudi podvajanje DNK.

centromera (centromere; Centromer) je mesto na kromosomu, na katerega se vežejo niti *delitvenega vretena v času *mitoze. Od položaja centromere na kromosomu sta odvisna oblika in poimenovanje kromosomov v času njihove migracije proti poloma v anafazi. Samo pri redkih vrstah se niti delitvenega vretena pripenjajo vzdolž kromosomov; takim kromosomom pravimo *policentrični ali kromosomi z difuznimi centromerami. Podvojeni (replicirani) kromosom sestoji iz dveh *kromatid, ki sta spojeni v centromeri. V pozni profazi mitoze se na obeh straneh centromer pojavijo delitvene tvorbe ali *kinetohore, obrnjene v smeri polov delitvenega vretena. *Mikrotubuli delitvenega vretena se pripnejo na kinetohore (v starejši literaturi še ne ločijo centromer in kinetohor). Centromere metafaznih kromosomov so v zoženem delu kromosoma, zato temu delu pravijo primarna kromosomska zožitev. Centromero navadno loči od ostalega kromosoma *heterokromatin, ki ima *repetitivno DNK in ki se zelo pozno replicira. (Schrader, 1936).

centromerični indeks (centromeric index; Centromerindex) je procentualna dolžina kromosoma glede na krajši krak. V humanih *somatskih celicah na primer ima v času metafaze kromosom številka 1 centromerični indeks 48, kar pomeni, da je kromosom *metacentričen, s krajšim krakom, ki predstavlja 48% celotne dolžine. Kromosom številka 13 ima indeks 17 in je torej akrocentričen s krajšim krakom, ki predstavlja 17% njegove dolžine.

centromerna interferenca (centromere interference; Centromer-Interferenz) se imeuje inhibitorni vpliv centromere na *crossing over v sosednji kromosomski regiji.

centrosom (centrosome; Centrosom) je del diferencirane *citoplazme, ki vsebuje par *centriol. (Van Beneden 1883; Boveri 1888).

Cephalosporium je rod nepopolnih gliv. C.acremonium uporabljajo v farmacevtski industriji za pridobivanje beta-laktamskega antibiotika *cefalosporina.

Cepea je rod suhozemnih polžev, ki spadajo v družino Helicidae. C.hortensis in C.nemoralis imata na polžji hišici različne barvne in ornamentalne vzdolžne proge, ki so jih natančno raziskovali populacijski genetiki.

cepič (scion; Pfropfreis) je del poganjka ali očesce, ki ga precepimo na drugo rastlino z namenom razmnoževanja.

cepitev (binary fission; Zweiteilung) je amitotična, neseksualna delitev, pri kateri se starševska *prokariontska celica razdeli v dve celici hčeri, ki sta približno enake velikosti.

cepitev jedra (nuclear fission; Kernspaltung) je cepitev atomskega jedra na najmanj dve drugi jedri s sprostitvijo veliko energije.

cerebrozid (cerebroside; Cerebrosid) je molekula, sestavljena iz *sfingozina, maščobne kisline ter sladkorja; veliko ga je v mielinskih tulcih živčnih celic.

ceruloplazmin (ceruloplasmin; Ceruloplasmin) je protein, ki vsebuje baker, je modre barve, prisoten je v a₂ globulinih v plazmi. Blizu 95% bakra, ki cirkulira v človeku, je vezanega na ceruloplazmin. Ima osem podenot, vsaka ima molekularno maso 18000.