krogotok (rolling circle; rollender Ring) se imenuje način podvajanja (replikacije) krožnih DNK molekul, pri katerem si predstavljamo, da je notranji krog matrica DNK, okrog katere nastaja nova DNK, potem ko se je prvotni zunanji krog na določenem mestu razcepil in se vzporedno odvija od notranjega kroga DNK. (Gilbert in Dressler, 1968).

kromatida (chromatids; Chromatiden) sta dva trakova kromosoma, ki se je podvojil in ki sta spojena v eni *centromeri. Po delitvi centromere postaneta ločena kromosoma *sestrski kromatidi. Glej: mejoza, mitoza. (McClung, 1900).

kromatin (chromatin; Chromatin), tudi jedrovina, je sestavljena iz *nukleinskih kislin (DNK, RNK) ter *proteinov (histonov kot tudi ne-histonov), ki predstavljajo kromosome evkariontov. (Flemming, 1882).

kromatin - negativen (chromatin-negative; Geschlechtskromatin-negativ) je osebek (praviloma samec), ki v celičnem jedru nima *spolnega kromatina.

kromatin - pozitiven (chromatin-positive; Geschlechtskromatin-positiv) je osebek (praviloma samica), ki ima v celičnem jedru *spolni kromatin. Glej Barrovo telesce, spolni kromatin.

kromatofori (chrimatophore; Chromatophore) so submikroskopski delci, ki so jih izolirali iz fotosintetskih bakterij, ki imajo fotosintetični pigment. (Schmitz, 1882).

kromatografija (chromatography; Chromatographie) je tehnični postopek, ki ga uporabljajo za ločitev in določitev sestavin iz mešanice molekul, ki imajo podobne kemične in fizikalne lastnosti. Populacijo različnih molekul, ki je raztopljena v organskem topilu, pustimo, da potuje skozi t. im. stacionarno fazo, to je obdobje, ko molekule potujejo različno hitro (glede na njihovo velikost) in se tako ločijo. Pri *papirni kromatografiji služi filter-papir za stacionarno fazo. Pri *kolonski kromatografiji je stacionarna faza v (steklenem) valju ali cevi. Pri *tankoplastni kromatografiji je stacionarna faza v tankem sloju silicijevega gela ali aluminijevega oksida na stekleni plošči.

kromocenter (chromocenter; Chromozentrum) je centralni skupek kromosomskih elementov v celičnem jedru žleze slinavke pri ličinkah Drosophile. Evkromatski kromosomski kraki izhajajo iz kromocentra. Glej heterokromatin. (Baccarini, 1908; Tischler, 1920).

kromomere (chromomeres; Chromomeren) so na evkariontskih kromosomih zaporedno nanizane granule, ki nastajajo zaradi lokalnega navoja sicer kontinuiranega DNK traku in se najbolje vidijo, kadar preostali del kromosoma ni zavit, kot je to v leptotenu in zigotenu *mejoze. Pri *politenskih kromosomih dajejo izgled proganja. (Fol, 1891; Wilson, 1896).

kromonema (chromonema; Chromonema) je kromosomska nit, tudi DNK trak, pri *bakterijah in *virusih. (Wilson, 1896).

kromoplast (chromopalst; Chromoplast) je *plastid, ki ima karotenoidno substanco, ki obarva na primer cvetje ali zrelo sadje. Glej plastid.

kromosom (chromosome; Chromosom) je pri *prokariontih krožna molekula DNK, ki vsebuje celotno genetsko informacijo, potrebno za življenje celice. V *evkariontskem celičnem jedru pa so to nitaste tvorbe iz *kromatina in so nosilci genetskih informacij, ki so zapisane v linearno razporejenih genih. (Waldeyer, 1888).

kromosomi žleze slinavke (salivary gland chromosomes; Speicheldrüsenchromosomen) so politeni kromosomi, ki so jih našli v interfaznih jedrih celic žleze slinavke pri večini ličink dvokrilcev (Diptera). Kromosomi se somatsko popolnoma sparijo, zaradi tega so dozoreli kromosomi iz žleze slinavke sestavljeni iz dveh združenih politenih kromosomov.

kromosomi žleze slinavke pri Drosophili (Drosophila salivary gland chromosomes; Speicheldrüsen-Chromsomen von Drosophila) so najbolj proučeni *politeni kromosomi. V času razvoja ličink opravijo celice žleze slinavke 9 do 10 ciklusov endomitotičnih DNK replikacij; pri tem nastanejo kromosomi, ki imajo od 1000 do 2000-krat več DNK kot haploidi. Citološka karta kromosomov kaže preko 5000 prog. Razdelili so jih na 102 sekciji, vsaka sekcija se deli dalje na podsekcije, ki obsegajo različno število prog. Znotraj teh prog so lokalizirali gene s pomočjo in situ hibridizacije s ³H markiranimi sondami.

kromosom, ki ima več replikacijskih vilic (multiforked chromosom; Chromosom mit mehreren Replikationsgabeln) je bakterijski kromosom, ki ima več kot eno replikacijsko vilico, kar je posledica druge iniciacije ali startne replikacije, predno je dokončan prvi replikacijski ciklus

kromosomska RNK (chromosomal RNA; chromosomale RNA) so molekule RNK, ki so asociirane (pridružene) s kromosomom v času delitve (glej primer) ali v času interfaze.

kromosomska sterilnost (chromosomal sterility; chromosomale Sterilität) je neplodnost *bastardov zaradi nehomolognih starševskih kromosomov.

kromosomska teorija dedovanja (chromosome theory of heredity; Chromosomentheorie der Vererbung) je teorija, ki jo je postavil W. S. Sutton leta 1902 in ki pravi, da so kromosomi nosilci genov ter da je njihova mejotična delitev podlaga *Mendelovim zakonom.

kromosomske aberacije (chromosome aberrations; Chromosomenaberrationen) so spremembe kromosomov, ki jim dajejo nenormalno obliko zaradi izgube dela kromosoma (delecije), podvojitev (duplikacije), translokacij, inverzij in drugih sprememb. Intrakromosomske aberacije so tiste, ki prizadenejo en in isti kromosom. To so deficience, duplikacije, inverzije, translokacije. Interkromosomske ali heterosomalne aberacije pa so spremembe, ki prizadenejo več nehomolognih kromosomov; najpogostejše so predvsem translokacije med kromosomi, a tudi fuzije celotnih kromosomov.

kromosomske aberacije, povzročene z obsevanjem (radiation-induced chromosomal aberrations; strahleninduzierte Cromosomenaberrationen) so v glavnem prelomi kromosomov in kromatid, kar ima za posledico delecije, izmenjave različnih vrst, tako znotraj istega kromosoma kot med kromosomi ali kromatidami, ki so nadalje lahko simetrične ali asimetrične.

kromosomski kraki (chromosome arms; Chromosomenarme) sta dva dela kromosoma, ki ju loči centromera, od njenega položaja na kromosomu pa je odvisna dolžina posameznega kraka. (Navashin, 1912).

kromosomski mikrotubuli (chromosomal tubules; chromosomale Mikrotubuli) so *mikrotubuli *delitvenega vretena, ki izhajajo iz *kinetohor v *centromerah.

kromosomski most (chromosome bridge; Chromosomenbrücke) nastane v anafazi, če so pri delitvi prisotni kromosomi z dvema *centromerama ali *dicentrični kromosomi. Zaradi tega pride do vleke istega kromosoma na dva različna pola in do pogostih prelomov. Velikokrat pri tem ostanejo acentrični kromosomski fragmenti, ki se pri nadaljnih delitvah izgubijo. Glej ciklus prelom-fuzija-mostovi-prelom.

kromosomski naborek (chromosome puff; Chromosomen-Puff) je lokalna nabreklost na specifičnem mestu *politenega kromosoma zaradi sinteze DNK ali RNK na tej lokaciji. Zelo velike nabrekline imenujejo *Balbijanijev krožec (Breuer in Pavan 1955)..

kromotrop (chromotrope; Chromotrop) je snov, ki lahko spremeni barvo metakromatskega barvila.

krompir (potato; Kartoffel) Solanum tuberosum sodi med najpomembnejše kulturne rastline.

kronična ekspozicija (chronic exposure; chronische Exposition) je izraz, ki pomeni izpostavljanje žarčenju za daljše obdobje. V genetskih eksperimentalnih postopkih dobiva organizem daljše obdobje slabšo dozo radiacije ali pa močnejšo, ki jo frakcionirajo.

krožna žleza (ring gland; Ringdrüse) je žleza, ki leži nad obema hemisferama ličink Drosophile.

krožni kanali (ring canals; Ringkanäle) so kanali, ki povezujejo sestrske *cistocite v prehranjevalni komori Drosophile. Njihova naloga je, da omogočajo pretok citoplazme iz celic-dojilj v oocito. Te kanale obkrožajo proteini.

krožni kromosom (ring chromosome; Ringchromosom) se lahko imenuje aberantni kromosom, ki nima koncev; običajno je krožni splet kromosomov v času diakineze pri normalnih metacentričnih tetradah z dvema terminalnima hijazmama.

krožno zamenjevane sekvence (cyclically permuted sequences; zirkulär permutierte Sequenzen) so DNK sekvence enake dolžine, ki imajo gene v enakem zaporedju, toda začenjajo in končujejo se na različnih mestih, kot da bi krožile. Pri fagih T4 DNK ima vsak fag ciklično spremenjeno sekvenco, ki je torej terminalno različna. Krožne zamenjave so na splošno značilne za DNK molekule fagov.

krvna linija (bloodline; Blutlinie) je pojem, ki se včasih uporablja pri domačih živalih, če hočemo poudariti določeno poreklo, ki lahko meji tudi na sorodstvo. Strokovno je neprimeren izraz.

krvna plazma (blood plasma; Blutplasma) je rumenkasta tekočina, ki ostane potem, ko iz krvi odstranimo druge sestavine.

krvna skupina (blood group; Blutgruppe) je tip v sistemu klasifikacije krvi glede na *aglutinacijo rdečih krvničk, če se mešajo med seboj inkompatibilne skupine. Klasični tipi krvnih skupin pri človeku so A,B,AB in O. Je pa še cela vrsta drugih, ki so jih odkrili kasneje.

krvno sorodstvo (consanguinity; Blutverwandschaft) je v pogovornem jeziku izraz za genetsko sorodstvo, strokovno neprimeren izraz.