|
|
not-nul (Notch; Notch) je angleška beseda, ki pomeni "zarezo" in je standardna označba za *deficienco na progi 3C7 v X kromosomu pri Drosophili melanogaster. Samice s plus alelom (N+) v enojni dozi imajo zareze na krilih, hemizigotni samci poginejo že v embrionalnem razvoju. je navadni zelenkasti veliki pupek iz vzhodnega dela ZDA. Pri tej vrsti so proučevali *amplifikacijo (pomnoževanje) rDNK v jajčnih celicah. je antibiotik, ki ga izdelujejo Streptomyces niveus, S.spheroides in še nekatere druge vrste. Deluje na nekatere po Gramu pozitivne bakterije. (N-protein; N-Protein) je anti-terminator protein bakteriofaga l in nekaterih drugih fagov, ki igra ključno vlogo v zgodnjem stadiju infekcije. (nRNA; nRNA) je nuklearna RNK ali RNK celičnega jedra.n-telesce (nu-body; n-Körper) je *nukleosom. Nukleosomi so nanizani na interfaznih kromosomih kot biseri na ogrlici. (Olins in Olins, 1973). (N-terminal end; N-terminales Ende) pomeni amino (NH2) stran pri aminokislinah, ki jo pišemo (dogovorno) na levi strani formul. Vezava aminokislin v polipeptid pričenja na N-terminalnem koncu. (stringent response; stringente Antwort), tudi “prisilen odgovor”, je prenehanje sinteze tRNK in ribosomov v bakterijah, ki se znajdejo v neugodnih razmerah za rast. (nuclease Bal 31; Nuklese Bal 31) je eksonukleaza iz Alteromonas espeijana, ki omogoča časovno programirano skrajševanje DNK koncev (na primer 1 - 10 bp/min). (nucleases; Nukleasen) so encimi, ki razgrajujejo nukleinske kisline. Glede na substrat razlikujemo DN-aze in RN-aze, glede na mesto začetka razgradnje endo- in ekso-nukleaze in glede delovanja na enojno ali dvovijačno strukturo. Posebno pomembne so restrikcijske endonukleaze, ki cepijo verige nukleinskih kislin na točno določenem zaporedju *nukleotidov. (nucleic acid; Nucleinsäure) je nukleotidni polimer: DNK in RNK. (nucleodesma; Nukleodesma), tudi kariodesma, je fibrilna povezava med celičnim jedrom in citoplazmo. (Scott, 1950). (nucleoid; Kernäquivalent) pomeni v prokariontski celici del, ki obsega DNK, mitohondrij ali kloroplast; v RNK-tumor virusu pa jedro genetske RNK, ki ga obdaja ikozaedrična proteinska kapsida. (Piekarski, 1937). (nucleocapsid; Nucleocapsid) je virusna nukleinska kislina in njena ovojnica ali *kapsida. Glej brstenje, kapsomera. (nucleolin; Nucleolin) je poglavitni protein, ki povezuje *nukleolus z intranukleolarnim kromatinom in preribosomalnimi delci. Verjetno ima pomembno vlogo za pre-rRNK transkripcijo in pri nastanku ribosomov. (Orrick in sod., 1973). (nucleolus; Nucleolus) ali jedrce, je z RNK bogato, okroglo telesce, povezano z določenim segmentom na kromosomu, ki mu pravimo nukleolus-organizator (NOR). Pri koruzi na primer je NOR na 6. kromosomu. Nukleolus organizator obsega ribosomalne RNK gene, nukleolus sam pa sestavljajo primarni produkti teh genov: proteini in različni encimi, kot na primer RNK-polimeraza, RNK-metilaza in RNK-endonukleaze. Pod elektronskim mikroskopom izgleda nukleolus sestavljen iz gostega fibrilnega jedra (pars amorpha) in granularne skorje (pars granulosa). (Valentine, 1836; McClintock, 1934). (nucleon; Nukleon) je sestavni del atomskega jedra. (nucleoprotein; Nucleoprotein), tudi nuklein, je spojina nukleinske kisline s proteinom. Z DNK je povezan eden izmed dveh poglavitnih bazičnih proteinov: Protamin, ki ima manjšo molekularno maso ali histon z večjo molekularno maso. Bazične aminokisline nevtralizirajo ostanke fosforne kisline iz DNK. (nucleosome; Nucleosom) je strukturna oblika kromosomov pri evkariontih, podobna biseru v ogrlici in predstavlja jedro iz osmih molekul histonov (po dve H2A, H2B, H3 in H4), ki jih ovija segment DNK dolžine okrog 146 baznih parov. Od sosednjega nukleosoma ga loči *povezovalna DNK sekvenca, ki je različne dolžine (od 8 do 114 bp). (Oudet in sod., 1975). (nucleotide; Nukleotid) je monomerna enota, iz katere so sestavljeni polimeri DNK in RNK. Nukleotid je spojina purinske ali pirimidinske baze, pentoze in fosforne kisline. V DNK so: dezoksiadenilna kislina, timidilna kislina, dezoksigvanilna kislina in dezoksicitidilna kislina; v RNK pa adenilna, uridilna, gvanilna in citidilna kislina. (Levens, 1909). (nucleotide pair; Nucleotidpaar) je z vodikovimi vezmi povezan par purinskih in pirimidinskih nukleotidnih baz na priležnih trakovih dvovijačne molekule DNK. Komplementarne baze so normalno A - T in G - C. (nucleoside; Nucleosid) je sestavljen iz *purinske ali *pirimidinske baze ter *riboze ali dezoksiriboze. V RNK so navadno ribozidi: citidin, uridin, adenozin in gvanozin; v DNK pa dezoksiribozidi: citozin dezoksiriboza, timidin, adenozin dezoksiriboza in gvanin dezoksiriboza. (Levens, 1909). (nucleosidase; Nucleosidase) so encimi, ki katalizirajo cepitev *nukleozidov na baze in pentoze. (nucleus; Zellkern) glej celično jedro. (Brown, 1831). (nuclide; Nuklid) je vrsta atoma, za katerega je značilna sestava njegovega atomskega jedra (t.j. število protonov in nevtronov). (nullosomic; nullisom) pomeni, da manjkata oba kromosoma v paru. (Blakeslee, 1921; Sears, 1941).
|