pes (dog; Hund) ali Canis familiaris je udomačena vrsta, ki izhaja iz volka (Canis lupus) in morda tudi šakala. Znano je veliko število pasem, ki jih glede na nekatere značilnosti povezujemo v pasemske skupine. Hrti so pasemska skupina velikih, zelo vitkih lovskih ali športnih psov z dolgim, ozkim gobcem; najbolj znane pasme so: angleški hrt, škotski veliki hrt, irski hrt, saluki ali perzijski hrt, afganistanski hrt, borsoj ali ruski hrt. Lovski psi predstavljajo več pasemskih skupin, med njimi so znani goniči, to so srednje veliki lovski psi, navadno lisasti, na primer istrski gonič. Ptičarji so prav tako srednje veliki lovski psi, navadno rjavkaste barve in s prisekanim repom, obstanejo tiho, ko najdejo divjad; nekateri semkaj prištevajo tudi prepeličarje, ki imajo daljšo valovito, temnorjavo dlako z belimi lisami. Pomembnejše pasme so: nemški kratkodlaki ptičar, weimarski ptičar, med ptičarje prištevajo tudi setre, ki so večji lovski psi vitke postave z dolgimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: irski seter, angleški seter, gordon seter, bretonski španjel. Jamarji so psi, ki lovijo po jazbinah in lisičinah: jazbečarjev je več, na primer dakel, basset. Šarivci so psi, ki iščejo divjad po gošči ali grmovju, semkaj prištevamo poleg jamarjev in goničev tudi španjele, med njimi je najbolj znan koker španjel (angleški in ameriški) ter angleški in valizijski "springer". Braki so lovski psi, večji in navadno lisasti, ki ob zasledovanju divjadi lajajo, kot je istrski brak ali angleški brak (sledni pes, ki ga uporabljajo tudi pri farmacevtskih raziskavah). Prinašalci so psi, ki prinesejo ustreljeno divjad k lovcu. Mednje sodijo pasme: zlati prinašalec, labradorski prinašalec, chesapeake-bay prinašalec, kodravi prinašalec, irski vodni španjel. Terierji so manjši ali srednje veliki lovski psi navadno z dolgo, ravno glavo, resasto dlako in kratkimi, koničastimi uhlji. Pasem je veliko, med njimi so najbolj znane: škotski terier, valizijski terier, šnavcer, irski terier, bedlington terier, dandie dinmont terier, highland beli terier, skye terier cairn (vrsta škotskega teriera), sealyham terier, airedale terier, menčestrski terier, kerry-plavi terier, bullterier. Posebna podskupina med terieri so foksterieri, manjši lovski psi z dolgo, ravno glavo in manjšimi ušesi: kratkodlaki foksterier, dolgodlaki foksterier. Ovčarski psi so navadno srednje veliki psi z razmeroma dolgim gobcem, dolgo ali srednje dolgo dlako in košatim repom. Kot že ime pove, so to psi, ki pomagajo ovčarju pri paši drobnice in so zato pomembni v živinoreji. Pasme: kuvaš (kuvasz), komodore, briard, škotski ovčar, šetlandski ovčar, belgijski ovčar. Psi čuvaji so: danska doga, rottweiler, bokser, angleška doga, šnavcer, nemški ovčar, doberman, mastiff, bouvier de flandres, šarplaninec. V pasemsko skupino pritlikavih psov ali psov za igro prištevamo pasme: japonski španjel, mops, "Princ Charles" ali angleški pritlikavi španjel, špic, pekinški pes, malteški pes, jorkširski terier, pritlikavi pudel, mehiški pes brez dlak, papillon, griffon, chihuahua ali mehiški pritlikavi terier. Med ljubiteljske ali nešportne pse prištevamo: dalmatinsko pasmo, ihasa-apso, srednjega in malega pudla, chow-chow in keeshond pasmo. schipperke, angleškega in francoskega buldoga, bostonskega teriera. Pomembni so še delovni psi, med katerimi prednjači bernardinec, novofundlandec, pirenejski pes, manj znani valizijski corgi cardigan in pambroke. Semkaj bi lahko prištevali še pse za vleko ali vprežne pse, ki jih uporabljajo predvsem za vleko sani: sibirski in eskimski huski, samojed, aljaški eskimski pes.

pesticid (pesticide; Pesticid) je splošen pojem za strupene snovi, s katerimi preprečujemo rastlinske bolezni, uničujemo zajedavce, plevele in podobno (fungicidi, baktericidi, insekticidi, herbicidi itd.).

pestič (pistil; Stempel) je ženski reprodukcijski organ v cvetu. Sestavlja ga ovarij ali plodnica, vrat in brazda. (Clusius, 1601; Tournefort, 1700).

petrijevka (Petri dish or plate; Petrischale) je okrogla, plitva, pokrita steklena posoda za kulture mikroorganizmov ali delitev evkariontskih celic na hranilnem mediju, ki je običajno agar.

pH je -log(H⁺), logaritemska lestvica za meritev kislosti ali bazičnosti vodnih raztopin. Nevtralnost je pri pH 7; 1-molarna raztopina močne kisline se približuje pH 0; 1-molarna raztopina močne alkalije pa pH 14.

PHA, glej fitohemaglutinin.

Phaseolus je rod fižolov, najbolj razširjena je vrsta P.vulgaris (palični fižol), znane so še P.nanus (fižolica), P.coccineus (laški fižol), P.aureus (jeruzalemski f.), P.limensis (lima f.).

Phycomyces je rod zigomicetnih gliv iz družine Mucoraceae. Dva speciesa P.niteus in P.blakesleanus sta primerna za genetske študije. Slednji species se uporablja tudi v industriji za pridobivanje lipidov, micelij namreč vsebuje veliko linolne kisline (gama linolinske kisline).

PIIF je okrajšava za "proteinase-inhibitor inducing factor", to je faktor, ki ga izdela rastlina kot odgovor na napad žuželk. Inducira izdelavo spojine, ki inhibira žuželkino proteinazo, s katero bi sicer prebavljala rastlinsko tkivo.

piknoza (pycnosis; Pyknose) pomeni kontrakcijo celičnega jedra v kompaktno, izrazito obarvano maso, ki nastopi ob smrti celice.

piko- (pico-; Pico-) je predpona, ki pomeni 10^-12 in se uporablja pri metričnih sistemih.

pikornavirus (picornavirus; Picornavirus) so majhni (20 - 30 nm) RNK virusi brez ovojnice. Pomembna predstavnika sta pri ljudeh polio virus in virus hepatitisa A-HAV. Polio virusi povzročajo slinavko in parkljevko pri govedu.

pilin (pilin; Pilin) je protein *pilusov.

pilorostenoza (pyloric stenosis; Pylorusstenosis) je zaprtje pilorusa (vratarja) med želodcem in črevesjem, kar je dedna napaka pri novorojenčkih.

pilus (pilus; Pilus) je filamentozen izrastek na površini nekaterih bakterij. Sinonim je fimbrija. Razlikujemo navadne piluse in spolne piluse. Prvi služijo za sprijemanje in pritrjevanje, drugi za bakterijsko konjugacijo, ko se prenese DNK od dajalca (F⁺ ali Hfr celice) na prejemnika (F^- celico). (Brinton in sod., 1954).

pinocitoza (pinocytosis; Pinocytose) je vsrkavanje tekočine v celico, povezano z nastankom *pinosomov. (Lewis, 1931).

pinosom (pinosome; Pinosom) je citoplazemski vezikel, vezan na celično membrano, ki nastane z lokalnimi invaginacijami plazemske membrane.

pi-protein (pi-protein; Pi-Protein), tudi p-protein, je polipeptid (35 kd), potreben za iniciacijo podvajanja DNK v P6K plazmidu, rezistentnem na antibiotike, od katerega je 12 do 18 kopij v E.coli kromosomu.

pira (spelt; Dinkelweizen) je Triticum spelta (n=21), najstarejša heksaploidna vrsta pšenice, ki so jo gojili že Rimljani.

pirenoid (pyrenoid; Pyrenoid) je majhna, okrogla proteinska granula, obdana s škrobno ovojnico v *kloroplastih nekaterih alg in jetrnikov. (Schmitz, 1882).

piridoksin (pyridoxine; Pyridoxin) je vitamin B₆.

piridoksal-fosfat (pyridoxal phosphate; Pyridoxalphosphat) je koencim dekarboksilnih encimov aminokislin in transaminacijskih encimov.

pirimidini (pyrimidines; Pyrimidine) so organske baze v nukleinskih kislinah (timin, citozin, uracil).

pirimidinski dimer (pyrimidine dimer; Pyrimidin-Dimer) je spojina, ki nastane po obsevanju DNK z UV žarki, pri čemer se kovalentno spojita dva timinska ostanka, dva citozinska ostanka ali en timinski in en citozinski ostanek, ki sta na sosednjih mestih v polinukleotidnem traku.

pirolne molekule (pyrrole molecules; Pyrrole) so ciklične spojine, ki imajo en N in štiri C atome. So sestavni del *porfirinskih molekul.

pironin Y (pyronin Y; Pyronini Y) je bazično barvilo, ki ga uporabljajo v citologiji. V 2M magnezijvem kloridu pri 5,7 pH obarva pironin Y samo nerazgrajeno RNK. Glej metilensko zelenilo.

Pisum sativum je grah. Mendelova eksperimentalna rastlina.