polpritlikava pšenica (semidwarf wheat; semidwarf-Weizen) je mutant pšenice, ki zraste do polovice ali največ dveh tretjin velikosti standardnih sort. Tak mutant daje boljše pridelke tako od standardnih kot tudi ekstremno pritlikavih sort, ki pa so za genetiko pomembne.

polucija (pollution; Pollution) pomeni nezaželene spremembe v zraku, zemlji in vodi glede na fizikalne, kemične in biološke lastnosti, ki bi utegnile vplivati na zdravje in počutje ljudi ter ostalega živega sveta.

pomagalka T-celica (helper T lymphocyte; T-Helferzelle) okrajšava T_H, je subpopulacija T limfocitov, ki pojačajo delovanje *B limfocitov, drugih T limfocitov in *makrofagov. Pomagalka T_H predstavlja okrog tretjino vseh dozorelih T limfocitov.

pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze (G6PD deficiency; G6PD-Mangel) je precej pogosta bolezen pri ljudeh. Gen, ki kodira G6PD je na distalnem delu daljšega kraka X kromosoma. Kot posledica naključnega inaktiviranja X kromosoma (*dozacijska kompenzacija), se pojavljajo pri ženah, ki so sicer heterozigotne za G6PD gen, normalni eritrociti kakor tudi eritrociti brez encima. Eritrociti pri moških z A ali M obliko encima imajo krajšo življenjsko dobo; zdravila proti malariji, kot je na primer primaquin, povzročijo pri njih za življenje nevarno hemolizo. Videti pa je, da mutantni proteini z zmanjšano encimatsko aktivnostjo delujejo na odpornost proti malariji.

pomnoževanje genov (gene amplification; Genamplifikation) pomeni procese, s katerimi se določene, specifične sekvence DNK podvajajo nesorazmerno bolj, kot so bile v molekulah, iz katerih so nastale. V času razvoja se nekateri geni razširjajo v posebnih tkivih: *ribosomalni geni se razširjajo in postanejo aktivni v času *oogeneze, še posebno v nekaterih oocitah amfibij; geni za *horion pri Drosophili in pri piščancih za *a-aktin se nesorazmerno širijo v času razvoja. Glej amplifikacija.

pomočniški virus (helper virus; Helfervirus) je virus, ki je sposoben pomagati defektnim virusom pri razmnoževanju tako, da jih oskrbi z manjkajočimi strukturami ali encimskimi beljakovinami.

pomožna jedra (accessory nuclei; akzessorische Kerne) so telesca, ki so podobna majhnim *celičnim jedrom in ki se nahajajo v jajčnih celicah večine Hymenoptera in nekaterih Hemiptera, Coleoptera, Lepidoptera ter Diptera. Pomožna jedra so v dvojni membrani, ki ima okrogle pore. Prvotno so izhajala iz jajčnega jedra, kasneje pa so z amitotično delitvijo nastala druga pomožna jedra.

pomožni kromosomi (accessory chromosomes; akzessorische Chromosomen), glej *B kromosomi.

Pompe-jeva bolezen (Pompe disease; Pompe-Krankheit) je dedna bolezen, za katero je značilno prekomerno nalaganje glikogena pri ljudeh zaradi pomanjkanja lizosomnega encima a-1,4-glukozidaze, kar povzroča recesivni gen na 17. kromosomu. Pogostost bolezni je 1/100.000.

ponavljajoči se geni (reiterated genes; reiterierte Gene) so geni, ki so prisotni v velikem številu kopij v eni sami skupini na določenih kromosomih. Taki geni so geni za ribosomsko RNK, geni za transfer RNK in geni za histone. Pravijo jim tudi "zaporedne družine genov".

Pongidae je družina primatov, ki obsega človeku podobne opice.

popoln medij (complete medium; Vollmedium) je v mikrobiologiji medij, ki je dopolnjen s hranili tako, da lahko na njem rastejo tudi prehranski *mutanti.

popolna penetranca (complete penetrance; vollständige Penetranz) je tedaj, kadar daje dominantni gen popolno fenotipično sliko in imata recesivna gena v homozigoteti prav tako popoln fenotipičen učinek.

popolna vezava (complete linkage; totale Kopplung) je v primeru, kadar se dva gena na istem kromosomu dosledno prenašata skupaj v gameto in med njima nikoli ne pride do *rekombinacije.

popravljalec plodnosti (fertility restorer; "fertility-restorer" - Gen) je dominantni gen na kromosomu koruze, ki izniči vpliv citoplazemskega moškega sterilnostnega faktorja.

populacija (population; Population) je geografsko omejena skupina organizmov iste vrste, ki imajo genetsko zaključeno podobo. (Johannsen, 1903).

populacija v ravnotežju (equilibrium population; Population im Gleichgewicht) je populacija, v kateri se frekvence genov ne menjajo v zaporednih generacijah. Ravnotežje je doseženo z ravnotežjem evolucijskih procesov (selekcija <— > mutacije) ali pa zaradi odsotnosti evolucijskih silnic.

populacijska biologija (population biology; Populationsbiologie) je veda o organizmih, ki živijo v istem geografskem prostoru, enakem okolju in istem času. Semkaj sodijo vede: ekologija, taksonomija, etologija, populacijska genetika in druge.

populacijska genetika (population genetics; Populationsgenetik) je veda o genetski sestavi populacij. Ocenjuje frekvenco genov, odkriva selektivne vplive in jih določa v naravnih populacijah. Z matematičnimi modeli razkriva interakcije med selekcijo, velikostjo populacij, mutacijami in migracijami ter fiksiranje in izgubo vezanih ter nevezanih genov.

pora (stoma; Stoma), tudi stoma, mn. stomata, je odprtina v epidermisu listov pri rastlinah, ki omogoča izmenjavo plinov. Lahko je odprta ali zaprta, odvisno od fiziološkega stanja rastline.

poreklo (lineage; Abstammungslinie) je premočrtno evolucijsko zaporedje generacij, od speciesa prednikov, preko vmesnih speciesov, do končne vrste potomstva. Pojem uporabljamo tudi v rodovništvu in pomeni potomstvo določenih staršev, starih staršev itd.

porfirin (porphyrin; Porphyrin) je organska spojina, v kateri so štirje pirolovi obroči krožno povezani in navadno spojeni s kovinami (Fe, Mg, CO, Zn, Cu, Ni). Porfirini so sestavni del hemoglobinskih, citokromskih, klorofilnih itd. molekul.

posamični plazmidi (single-copy plasmids; Einzelkopie-Plasmide) so plazmidi, ki so v bakterijskih celicah v razmerju en plazmid na vsak kromosom gostitelja.

pospeševalec (enhancer; Enhancer) je 72 bp dolga sekvenca v DNK virusa SV40, ki poveča ali pospeši (angl. enhances) transkripcijsko aktivnost genov, prisotnih na isti molekuli. Če na primer vstavimo v molekulo DNK, ki ima "enhancer", to je b-globin gen, se transkript za ta gen pospeši 200-krat, četudi je "enhancer" oddaljen preko 1000 bp navzgor ali navzdol od vstavljenega gena. Pospeševalec ni *promotor, mehanizem delovanja pa genetiki intenzivno proučujejo.

pospeševalnik (accelerator; Teilchenbeschleuniger) je naprava, ki daje kinetično energijo nabitim subatomskim delcem, da pride do toka energetsko jakih delcev z namenom, da bi analizirali atomsko jedro.

post coitum pomeni "po paritvi".

postmejotična fuzija (postmeiotic fusion; postmeitische Verschmelzung) je proces nastanka diploidije v jajčni celici, ki pomeni *partenogenezo. Združita se dve haploidni jedri, nastali z mejotično delitvijo jajčne celice.

post mortem (postmortem; postmortal) pomeni "po smrti", običajno se uporablja za dogajanja po smrti.

postopek s tioglikolno kislino (thioglycolic acid treatment; Thioglykolsäure-Behandlung) je način prekinjanja disulfidnih mostov med priležnimi proteinskimi verigami.

post partum (postpartum; postpartal) pomeni "po rojstvu"; kar se dogodi po rojstvu.

postredukcijska ločitev kromosomov (postreductional disjunction; postreduktionelle Chromosomentrennung) se nanaša na ločitev alelov na določenih heterozigotnih lokusih v času prve mejoze. Če označimo lokusa z A1 in A2 imata v primeru postredukcijske ločitve dve kromatidi, ki se znajdeta v sestrskem jedru, en A1 in en A2 alel, dočim imata kromatidi v primeru predredukcijske ločitve bodisi A1 ali A2 alel.

post-transkripcijska modifikacija (post-transcriptional modification; post-transkriptionelle Modifikation) so spremembe na primarnih transkriptih RNK, predno zapustijo jedro kot dozorela mRNK. Modifikacija obsega odstranitev *intronov, spojitev *eksonov, dodajanje *cap strukture ali "poli-A-repa" (glej poliadeniliranje), kar imenujemo tudi *predelava RNK v celičnem jedru.

post-translacijske modifikacije (post-translational modifications; post-translationelle Modifikationen) pomenijo spremembe polipeptidnih verig po njihovi sintezi. Te spremembe so: odstranitev formilne skupine od metionina pri bakterijah, acetiliranje, hidroksiliranje, fosforiliranje, pripenjanje sladkorjev ali prostetičnih skupin, oksidacija cisteinov za nastajanje disulfidnih mostov, cepitev določenih delov zaradi spreminjanja proencimov v encime.