M I, M II sta okrajšavi za metafazo prve (M I) in druge mejotične delitve (M II). Podobne okrajšave uporabljajo tudi za anafazo (A) in telofazo (T).

M₁₃ je bakteriofagni *vektor za kloniranje, ki ima enojni trak zaprte, krožne DNK, dolg okrog 6,5 kb. Prednost za uporabo tega vektorja je v tem, da imajo fagovi delci iz inficiranih celic enojni trak DNK, ki je homologen samo enemu od obeh komplementarnih trakov klonirane DNK in ga zato lahko uporabimo kot *matrico za sekvenčno analizo DNK.

Macaca mulatta je rhesus opica; po njej se imenuje Rh faktor ali rezus antigen.

mačka (cat; Katze) - Felis catus. Pasme delimo v kratko- in dolgodlake. Kratkodlake: domača kratkodlaka, siamska, burmanska, abesinska, ruska plava, rjava havana, manks in reks. Dolgodlake: perzijska, angora, himalajska.

magnezij (magnesium; Magnesium) je element, ki je prisoten v vseh tkivih v majhnih količinah. Atomsko število je 12, atomska masa 24.312, valenca 2+, najpogostejši izotop je ²⁴Mg, radioizotop ²⁸Mg, razpolovna doba je 21 ur; oddaja beta delce.

majhna, močno razpršena, krožna DNK (small polydisperse circular DNA; kleine, polydispergierte, kreisförmige DNA), okrajšava spcDNA, se imenujejo majhne DNK molekule v številnih evkariontskih celicah, ki so dolge nekaj sto do več desettisoč bp. Izhajajo iz kromosomske DNK ter imajo zelo različne sekvence nukleotidov. Najdemo jih v jedru, organelah in citosolu; verjetno nastanejo z nepravilno rekombinacijo DNK. (Stanfield in Helsinki, 1976).

majhne citoplazemske RNK molekule (small cytoplasmic RNAs; kleine cytoplasmatische RNA) so majhni ribonukleinski delci v nativnem stanju v citoplazmi, dvojčki majhnih nuklearnih RNK (*snRNK).

majhne RNK molekule v jedru (small nuclear RNAs; kleine Kern-RNA) so številne majhne RNK molekule (100 do 300 bp), ki jih je v celici 10⁵ do 10⁹. Ti majhni ribonukleinski delci so samo v jedru in jim pravijo snRNK ("snurps").Nekatere med njimi so soudeležene pri spajanju nukleinskih kislin, torej pri predelavi pre-mRNK. (Weinberg in Penman, 1968).

major gen, glej oligogen.

makroevolucija (macroevolution; Makroevolution), tudi megaevolucija, je razvoj neke vrste v velikem časovnem razdobju, običajno skozi geološke dobe. Primer, ki ga največkrat uporabljajo za prikaz makroevolucije, je razvoj konja od Eohippus vrste do Equus-a. (Philiptschenko, 1927). Sinonim za makroevolucijo je tudi "kvantna evolucija" (quantum evolution), ki ga je uvedel Simpson, 1944, za razliko od mikroevolucije ali "speciacije", ki je evolucija na ravni speciesov..

makrofag (macrophage; Makrophage) je velik fagocit-levkocit z enim jedrom, ki izhaja iz *monocitov v krvi in se nahaja v različnih telesnih tkivih. V vezivnem tkivu se imenujejo histociti, v jetrih so to *Kupffer-jeve celice, v koži *Leydigove celice, v živčnem sistemu mikroglia celice, v pljučih pa alveolarni makrofagi. Za stimuliranje imunega odgovora morajo makrofagi predelati antigene in jih preko svoje površine prepustiti *limfocitom v povezavi s telesnimi Ia molekulami.

makrofagni aktivacijski faktor (macrophage activation factor; Makrophagenaktivierender Factor), okrajšava MAF, je *limfokin, ki aktivira makrofage. Glej limfokini.

makromolekula (macromolekule; Makromolekül) je molekula, ki ima veliko molekularno maso, običajno nad nekaj tisoč.

makromutacija (macromutation; Makromutation) je izraz, ki ga je uporabil Goldschmidt, 1940, za izrazito spremembo fenotipičnih lastnosti zaradi genetskih sprememb, kar vpliva škodljivo na razvoj vse dotlej, dokler se s posamičnimi mutacijami ne popravi stanje.

makronukleus (macronucleus; Makronucleus) je veliko celično jedro pri migetalkarjih, ki imajo praviloma dve vrsti celičnih jeder: veliko ali vegetativno in manjše (*mikronukleus) ali reproduktivno jedro. Makronukleus ima več kopij vsakega gena in je transkripcijsko aktiven za razliko od mikronukleusa, ki nima metabolnih funkcij za vegetativno rast.

makroskopski (macroscopic; makroskopisch) je viden s prostim očesom.

maksi celice (maxi cell; Maxizellen) se imenujejo celice E.coli ali B.subtilis, v katerih so inaktivirali kromosomske gene z obsevanjem z UV žarki. V takih celicah pridejo do polnega izraza plazmidni geni, zato so zelo uporabne za poizkuse s kloniranjem plazmidnih genov. Glej mini celice.

makrotubul (macrotubule; Makrotubul) se imenuje vrsta tubulov v *mejozi (pri nekaterih vrstah rib) v nastajajočem delitvenem vretenu. Imajo premer med 30 in 50 nm in nastajajo s polimerizacijo mikrotubulnih proteinov. (Tyson in Bulger, 1973).

malarija (malaria; Malaria) je pomembna infekciozna bolezen. Za njo zboli na svetu okrog 200 milijonov ljudi in jih okrog 2 milijona tudi umre. Povzročajo jo protozoi iz rodu Plasmodium, ki jih prenašajo samice komarjev iz rodu Anopheles. Najbolj nevarna je tropska malarija (Malaria tropica), povzroča jo P. falciparum. Benigno terciarno malarijo povzroča P.vivax, kvartarno pa P.malariae. Glej anemija srpastih celic.

maleurinska kislina (maleuric acid; Maleurinsäure), C₅H₆N₂O₄, je mitotični strup.

malignost (malignancy; Bösartigkeit) pomeni rast rakastega tkiva.

Maloney-ev mišji virus levkemije (Maloney leukemia virus; Maloney-Leukämievirus) je mišji *retrovirus, ki povzroča limfocitno levkemijo. Prenaša se lahko z mlekom matere na potomstvo.

Maloney-ev mišji sarkom virus (Maloney sarcoma virus; Maloney-Sarcomavirus) je onkovirus, povzročitelj sarkoma pri miših.

Malthusova teorija (Malthus theory; Malthus-Theorie); po njej naj bi se svetovna človeška populacija povečevala hitreje, kot se povečuje pridelava hrane. Revščina in lakota naj bi bili spremljevalki človeštva vse dotlej, dokler ne bo prišlo do zmanjšanja prenaseljenosti. T. R. Malthus je to teorijo objavil leta 1798 v An Essay on the Principle of Population.

mangan (manganese; Mangan) je biološki mikro-element. Atomsko število je 25, atomska masa 54.9380, valenca 2+, 3+, 4+, 6+, 7+; najpogostejši izotop je ⁵⁵Mn; radioizotop ⁵⁷Mn; razpolovna doba je 7 dni; oddaja beta delce.

manično-depresivna psihoza (manic-depressive psychosis; manisch-depressive Psychose) je bolezen, za katero je značilna občasna prekomerna aktivnost, ki ji sledijo obdobja depresije, bojazni ali otopelosti. Bolezen je dedna, prevladuje mnenje, da je zanjo odgovoren gen na krajšem kraku X kromosoma, vendar je možno tudi vmešavanje avtosomno vezanih genov.

manometer (manometer; Manometer) je priprava za merjenje pritiska plinov. Izvedba, ki se imenuje Wartburgov manometer se uporablja v fiziologiji za ugotavljanje proizvodnje in porabe plinov v celicah.

Mantis religiosa, glej bogomolka, Liturgosa.

mantisa (mantissa; Mantisse) je decimalni del Briggsovih logaritmov. Na primer mantisa logaritma 3.576428 je 0.576428.

Manx-sindrom (Manx-syndrome; Manx-Syndrom) je dedna lastnost pri mačkah, ki so brez repa. Gen je dominanten, avtosomno vezan, homozigoti poginejo že v uterusu, deluje torej letalno v homozigotnem stanju.