morfogeneza (morphogenesis; Morphogenese) pomeni razvojne procese, ki se izkazujejo v značilnih oblikah dozorele celice, delov organizma ali celotnega organizma.

morfogeni (morphogenes; an der Morphogenese beteiligte Gene) so geni, ki sodeluejo pri morfogenezi, bodisi posredno ali neposredno. Taki geni so na primer geni za *hormone, *induktorje, *mitogeni, inhibitorji; torej geni, ki uravnavajo celični ciklus in podobno. (Turing, 1952; Gierer, 1977).

morfogenetska gibanja (morphogenetic movements; morphogene Bewegungen) so premiki celic, ki v času embrionalnega razvoja spreminjajo izgled diferencirajočega se tkiva, kot je na primer invaginacija, ekspanzija, rast v dolžino, zapiranje dorzalnega žlebiča itd.

morfogenetski dražljaj (morphogenetic stimulus; morphogenetisches Signal) je dražljaj ali stimuliranje dela razvijajočega se *embria na drug del, ki povzroči *morfogenezo tega dela.

morfologija (morphology; Morphologie) je veda, ki se ukvarja z vidnimi oblikami organizma ter z razvojem in evolucijskimi procesi, ki pripeljejo do teh oblik.

morfometrična citologija (morphometric citology; morphometische Cytologie) je določanje kvantitetnih parametrov citoloških struktur v rezinah tkiv.

Morganova enota (Morgan unit; Morgan Einheit) pomeni relativno razdaljo med geni na kromosomu. Tako se imenuje v čast genetiku T.H.Morganu. En morgan (M) je 100% pogostost crossingoverja med dvema genoma; 10% je decimorgan (dM) in 1% je centimorgan (cM). (Haldane, 1919; Bridges, 1932).

Mormoniella vitripennis je osa šiškarica (calcidoid wasp; Gallwespe), imenujejo jo tudi Nasonia brevicornis ali Nasonia vitripennis, ki je učni primer za *partenogenezo.

morula (morula; Morula) je zgodnji embrionalni stadij pred *blastulo.

mozaik (mosaic; Mosaik) je osebek, ki ga sestavlja dvoje ali več celic različne genetske ali kromosomske sestave, ki izhajajo iz iste zigote (za razliko od *himere).

mrežna evolucija (reticulate evolution; netzartige Evolution) so povezave med sorodnimi*aloploidnimi speciesi. Navskrižne povezave nam razkrivajo, kje je prišlo do hibridizacije in kje so nastali alotetraploidni speciesi. Mrežna evolucija je pogosta pri rastlinah.

mRNK (mRNA; mRNA) je *informacijska ali obveščevalna (messenger) RNK.

mrtvorojen (stillborn; tot geboren) pomeni rojstvo mrtvega fetusa.

MS2 je RNK bakteriofag, iz katerega so izolirali RNK replikazo.

MSH je okrajšava za melanocite stimulirajoči hormon ali intermedin.

mtDNK je okrajšava za mitohodrijsko DNK.

mu-bakteriofag (mu-phage; Bakteriophage Mu) je vrsta fagov z genetskim materialom, ki se obnaša kot insercijska sekvenca, ki je sposobna za *transpozicijo, *insercijo, inaktiviranje genov gostitelja in ki povzroča prerazdelitev kromosomov gostitelja. Označba "mu" naj bi pomenila "fag mutator". (Taylor, 1963).

mukopolisaharid (mucopolysaccharid; Mucopolysaccharid) je *polisaharid, ki je sestavljen iz sladkorjev in sladkornih derivatov, kot so amino-sladkorji in uronske kisline, kot je na primer *hondroitin žveplena kislina.

mukoprotein (mucoprotein; Mucoprotein) je protein, ki vsebuje več kot 4% ogljikohidratov.

"multi copy" je pridevniška oblika, ki se v genetiki uporablja za plazmide, ki z razmnoževanjem (replikacijo) dajejo veliko število plazmidnih molekul v genomu gostitelja. Tako je na primer pBR 322 multi-copy plazmid, ker da običajno 50 pBR 322 molekul (ali kopij) v genomu E.coli.

multimer (multimer; Multimer) je proteinska molekula, ki jo sestavljata dve ali več proteinskih verig, od katerih je vsaka *monomer. Če vemo, koliko verig je v multimeru, potem jim pravimo *dimer, *trimer, *tetramer itd. Podobno velja za molekule nukleinskih kislin. (Crick in Orgel, 1964).

multiparne živali (multiparous animals; mehrlingsgebärende Tiere) so živali, ki rojevajo po več mladičev, ki jim pravimo običajno "gnezdo".

multipla infekcija, glej superinfekcija.

multipla ovulacija (multiple ovulations; mehrfache Eisprung) je s pomočjo hormonov povzročena številčnejša ovulacija, ki je izzvan ali tudi naraven pojav. Glej embriotransfer, MOET.

multipli mielom (multiple myeloma; Plasmocytom) je rak *plazmatk, ki nastane verjetno zato, ker se plazmatke razmnožujejo s kloniranjem in če pride do sprememb v posamezni plazmatki, da izloča homogen protein, podoben g-globulinu (*Bence-Jones protein) ali paraprotein, se to hitro širi.

multipolarno vreteno (multipolar spindle; multipolare Spindel) opažamo redko v celicah, ki imajo večje število *centriol, zaradi katerih nastane več polov. Povečano število centriol je praviloma posledica žarčenja. (Mayzel, 1875; Strasburger, 1880).

multivalent (multivalent; Multivalent) je v *mejozi združitev (sinapsis) več kot dveh kromosomov, ker imajo homologne dele (na primer avtotetraploidi; translokacijski heterozigoti in podobno).

Musa paradisaica sapientum je banana, rastlina znana zaradi *partenokarpije.

Musca domestica je hišna muha, v genetiki pomembna zaradi proučevanja odpornosti na DDT.

Mus musculus je laboratorijska miška, predstavnik sesalcev za mnoge genetske poizkuse in proučitve. Glej Linije miši.

Mustela je rod kunic, znanih zaradi krzna, v genetiki posebej zaradi dedovanja barve kožnega pokrivala. M. erminea je hermelin; M. eutreola je evropski in M.vison severnoameriški nerc (norka, kunica). Glej Aleutski “mink”.

mutabilni gen (mutable gene; instabiles Gen) se imenuje vsak gen v večceličnih organizmih, ki pogosteje spontano mutira in povzroča pojav *mozaika.

mutacija (mutation; Mutation) je strukturna sprememba nekega gena. (de Vries, 1901).

mutacija označevalca in vitro (in vitro marker; in vitro-Markermutation) je mutacija, ki jo napravimo v tkivni kulturi in jo nato fenotipično določimo.

mutacija označevalca in vivo (in vivo marker; in vivo-Markermutation) je naravna mutacija nekega gena, ki jo lahko preverimo v *tkivni kulturi. Primeri za take mutante so: *pomanjkanje glukoza-6-fosfat dehidrogenaze; geni, ki povzročajo *galaktozemijo pri ljudeh ali geni, ki kodirajo *antigene na površini celic pri miših.

mutagen (mutagen; Mutagen) je fizikalen ali kemičen dejavnik, ki povzroča mutacije nad pričakovano pogostostjo.

mutageneza in vitro (in vitro mutagenesis; in vitro-Mutagenese) predstavlja eksperimentalne postopke, s katerimi tretiramo delce genomske DNK z reagenti, ki povzročajo v molekulah kemične spremembe. Sposobnost mutiranih molekul za replikacijo, transkripcijo in translacijo nato preizkusijo v sistemih izven celic, lahko pa tudi in vivo tako, da vcepijo fragment v primeren plazmid.

mutant (mutant; Mutante) je organizem, ki je nosilec mutiranega gena in zaradi tega spremenjene zunanjosti (fenotipa).

mutanti celičnega porekla (cell lineage mutants; Zellstammbaum-Mutanten) so mutacije, ki prizadenejo delitev celic ali usodo njihovih potomcev. Delimo jih v dva velika razreda. Prvi se nanaša na mutacije, ki spreminjajo dogajanja v celici, kot je na primer delitev celice ali replikacija DNK, kar so natančneje proučevali pri kvasovki Saccharomyces cerevisiae. Drugi razred mutacij spreminja namembnost celic v smislu njihovega porekla in dirigira razvoj v napačno smer.

mutant v pogledu dlačic (bristle mutant; "bristle" Mutante). Okroglo 100 nealelnih mutantov je pri Drosophili melanogaster, ki so spremenjeni glede na morfologijo, število ali razporeditev dlačic kot eno izmed dobro proučenih genetskih lastnosti pri tej mušici.

mutant živčnega sistema (neurological mutant; Mutante des Nervensystems) je mutant, ki povzroči velike spremembe na centralnem živčnem sistemu ali izrazite pomanjkljivosti pri gibanju. Takih mutantov je doslej opisanih pri laboratorijskih miših preko sto.

mutator gen (mutator gene; Mutatorgen) je gen, ki povečuje pogostost spontanih mutacij. Tako na primer mutacija gena (cistrona), ki kodira DNK-polimerazo, povzroči napake pri replikaciji mnogih nukleotidnih sekvenc. (Demerec, 1937).

muton (muton; Muton) je najmanjša enota v DNK, ki spremenjena lahko povzroči *mutacijo. Praviloma je to posamičen *nukleotid. (Benzer, 1957).

myc je označba za gen, ki je bil najprej opisan v onkovirusu MC29 in ki povzroča mielocitomatozo pri piščancih. Homologni gen se nahaja tudi pri ljudeh na daljšem kraku 8. kromosoma. Virusni gen običajno pišemo v-myc za razliko od celičnega c-myc. Glej Burkitt limfom.

Mycoplasma je rod primitivnih bakterij - mikoplazem; med njimi so povzročitelji pnevmonij pri domačih živalih in človeku.