Studentov t-test (Student t test; t-Test nach Student) je statistična metoda za ugotavljanje signfikantnosti razlike med dvema srednjima vrednostima. Metodo je izdelal pod psevdonimom “Student” britanski statistik W. S. Gosset.

stupor (stupor; Erstarrung) je otopelost, duševna bolezen pri manični depresiji.

subkloniranje (subcloning; Subklonierung) je kloniranje DNK fragmentov rekombinantov, ki so bili prvotno v vektorjih za kloniranje.

submetacentrični kromosom (submetacentric chromosme; submetazentrisches Chromosom) je kromosom, ki ima centromero bližje enemu od obeh koncev kromosoma.

subspecies (subspecies; Subspecies) je podvrsta, torej taksonomsko razdeljena vrsta. (v.Wettstein, 1898; du Rietz, 1930).

substrat (substrate, substratum; Substrat) je neka snov, na katero delujejo encimi ali hranilni medij, na katerem gojimo organizme, odnosno na katerem živijo organizmi.

sudan-črno B (Sudan black B; Sudan-Schwarz B) je običajno uporabljano lizokromsko barvilo, črno ali modročrno, kot 0,5% raztopina v 70% alkoholu.

Suffolk je pasma konj in ovac.

sulfanilamid (sulfanilamide; Sulfanilamid), tudi sulfonamid, je antimetabolit; uporabljajo ga za zaviranje rasti bakterij.

supergen (supergene; Supergen) se imenuje del kromosoma, ki je zaščiten pred crossing-overjem ter se na ta način prenaša iz generacije v generacijo, kot da bi bil en sam rekon. (Darlington in Mather, 1949).

superinfekcija (superinfection; Überinfektion), tudi multipla infekcija (multiple infection; Mehrfach-infektion) je infekcija bakterijske kulture z večjim številom virusov, tako da vsako bakterijo okuži več fagov, ki so običajno različnih genotipov. To delajo zato, da dobijo v eksperimentu rekombinacije fagov.

superior (superior; oben), dobesedno “zgornji”; v humani anatomiji pomeni bližje glavi, torej kranialno.

supernatant (supernatant; Überstand), dobesedno “plavajoč na površini”; pojem se uporablja za tekočino nad usedlino po centrifugiranju neke raztopine.

superovulacija (superovulation; Superovulation), tudi multipla ovulacija, je hkratna sprostitev večjega števila jajčec iz ovarija. Hormonalno povzročena (inducirana) pri domačih živalih je navadno namenjena pridobivanju večjega števila embriov. Glej MOET.

superrepresija (superrepression; Superrepression) je nesposobnost indukcije nekega gena, kar je navadno posledica defektega operatorja, na katerega se represor protein ne more vezati ali pa je posledica mutiranega regulator-gena, ki daje neuporaben represor protein kot induktor, kar pa pomeni izključitev nekega gena za vselej.

super-samec (metamale; Supermännchen) je pri Drosophili slabo vitalen samec, ki ima v celicah en X kromosom in po tri garniture avtosomov. (Bridges, 1914).

super-samica (metafemale; Überweibchen), tudi "nadsamica", so samice Drosophile, ki imajo razmerje med X kromosomi in garniturami avtosomov večje kot 1,0. Take samice so slabo vitalne. (Bridges, 1914).

super-spirala (supercoiling; Über-Helix) je prekomerno uvita ali stisnjena kovalentno zaprta krožna dvojna molekula DNK in sicer tako, da se njena lastna os večkrat prekriža. Super-spirala se imenuje tudi super-vijačnica ali super-heliks, kar so torej sinonimi. B oblika DNK je desnosučna dvojna vijačnica, pravijo ji pozitivna super-vijačnica, nasprotno pa zavijanje dvojnega traku DNK v nasprotno smer pomeni negativno super-vijačnico.

super-supresor (supersuppressor; Supersuppressor) je mutacija, ki zavira ekspresijo določenih delov na različnih mestih na kromosomu. (Hawthorne in Mortimer, 1963; Gilmore, 1967).

supresija (suppression; Suppression) je v imunologiji povzročitev nereagiranja imunega sistema, v genetiki pa ponovna vzpostavitev izgubljene ali aberantne genetske funkcije. (Sturtevant, 1920).

supresorska mutacija (suppressor mutation; Suppressor-Mutation) je mutacija, ki odpravi učinke prejšnje ali primarne mutacije v istem genu (intragenska supresija) ali v drugem genu (intergenska supresija) s pomočjo kodiranja tRNK, ki s svojim antikodonom lahko razpozna eno in drugo mutacijo.

suprimiran (suppresed; supprimiert) je pojem, ki se uporablja v genetiki in imunologiji za zavrtost.

Sus je rod prašičev; Sus scrofa (evropski divji prašič); S.s.domesticus (domači prašič).

svarilno obarvanje (warning coloration; Warnfärbung) je vidna barva ali znak na živali, ki kaže na strupenost, neužitnost ali podobno zaščito pred roparicami.

svila (silk; Seide) je filamentozno predivo kokona petega stadija ličinke sviloprejke Bombyx mori. Vsak kokonov filament ima dva valja fibroina, vsak je obdan s tremi plastmi *sericina. Fibroin sekretirajo celice zadnjega dela svilene žleze. Te celice opravijo 18 do 19 ciklusov endomitotičnih DNK replikacij predno začnejo s transkripcijo fibroin mRNK. Gen za fibroin je v eni sami kopiji v haploidnem genomu na 23. kromosomu in je dolg 18 kb, v bistvu je to 18 kb dolga repeticija koda za gly-ala-gly-ala-gly-ser. Podobnost fibroin gena satelitski DNK navaja na misel, da je gen dosegel današnjo velikost zaradi nerecipročnega crossing-overja. Sericin proteini so dobili ime po veliki količini serina, ki ga je kar 30%. So najmanj trije sericini, eden med njimi je kodiran z genom na 11. kromosomu. Vse sericine izločijo celice iz srednjega dela svilene žleze. Več mutacij, ki vplivajo na pridelavo svile, je znanih in to tako genov za fibroin kot tudi genov za sericin.

SV40, glej opičji virus 40.

SV40 vektorji (SV 40 vectors; SV 40-Vektoren) so vektorji za genetsko manipulacijo sesalcev, dobljeni iz *opičjega virusa 40, ki so ga odkrili leta 1960 v kulturi opičjih celic. Ima idealen genom za kloniranje v krožni dvovijačni DNK (5,2 kb), ki kodira gene za zgodnjo transkripcijo (3 geni za T- in t-antigen), kakor tudi za pozno transkripcijo (en sam gen za VP1-, VP2- in VP3-proteine kapside). SV40 vektorje uporabljajo kot substitucijske vektorje, pri čemer nadomestijo bodisi zgodnje ali pozne gene s kloniranimi fragmenti DNK, tako da virus izgubi gene za lastno razmnoževanje. Prav zaradi tega je treba SV40 vektor razmnoževati s pomočjo biološko aktivnega SV40-pomočniškega virusa (Helper virusa). (Wenzel in Amann, 1991).

Systema Naturae je leta 1735 objavljeno delo C. V. Linneja, po katerem se še danes ureja klasifikacija speciesov z dvobesednim označevanjem.