sonda (probe; Sonde) je v molekularni biologiji markirana (z radioizotopi ali kako drugače) biokemična spojina, ki jo uporabljajo za identifikacijo ali izolacijo gena ali njegovega produkta - proteina. Tako se na primer *monoklonsko protitelo prilega določenemu proteinu; *cDNK hibridizira s komplementarno regijo na kromosomu; radioaktivna mRNK hibridizira z enojno verigo (enojnim trakom) DNK na mestu, kjer je odgovarjajoči gen. Glej prečesanje kromosoma.

Sordaria fimicola je askomicetna gliva, ki jo pogosto uporabljajo za proučevanje *konverzije genov.

sorij (sorus; Sorus), latinsko sorus, je plodišče, sestavljeno iz spor in sporangijev, kot ga najdemo na primer na spodnji strani listov praproti.

SOS boksi (SOS boxes; SOS-Boxen) so *operator sekvence v DNK E.coli, ki jih razpoznava *represor po imenu LexA protein. Ta protein nadzoruje več genetskih lokusov, ki opravljajo reparaturo DNK.

sosednje sekvence baz (adjacent base sequences; benachbarte Basensequenzen) glej *Constant Spring hemoglobin.

SOS odgovor (SOS response; SOS-Antwort) je mehanizem, ki je v pripravljenosti za popravilo okvar DNK E.coli in ki usklajuje induciranje nekaterih encimov. Okvarjena DNK na nek način aktivira encim RecA proteazo, ki cepi protein z imenom LexA represor. Čim je ta represor razcepljen se aktivira večje število genov, ki so udeleženi pri popravilu DNK. (Radman, 1974).

Southern blot (tudi transfer) je na spošno uporabljan izraz za postopek, ki ga je prvi uporabil E. M. Southern za prenos elektroforetsko razdeljenih DNK fragmentov iz agaroznega gela na nitrocelulozni filter-papir s pomočjo kapilarnega delovanja. Potem iskani DNK fragment izsledijo s sondo radioaktivno (ali drugače) označene komplementarne nukleinske kisline; njen položaj pa nato ugotavljajo avtoradiografsko (če je tako označena). Podoben postopek za identifikacijo RNK se imenuje *Northern blot. Elektroferogram, ki obsega veliko različnih mRNK, lahko na primer sondiramo (ugotavljamo) s pomočjo radioaktivno kloniranega gena. V primerih, ko elektroforetsko ločimo proteine, pa protein lahko identificiramo na elektroferogramu z *Western blot postopkom. V tem primeru sondo radioaktivno označimo z antitelesom proti proteinu, ki ga iščemo.

spajanje (ligation; Ligasierung) v genetiki tudi "ligacija", je izdelovanje *fosfodiestrskih vezi kot povezovanje dveh sosednjih nukleotidov v traku nukleinskih kislin (DNK ali RNK).

spajanje celic (cell fusion; Zellfusion) je eksperimentalna izdelava ene same *hibridne celice z *jedri in *citoplazmo dveh različnih somatskih celic. Take celice lahko izvirajo iz *tkivnih kultur različnih speciesov, spojitev pa pospešuje Fusogen (Pontecorvo in sod. 1977), kot je na primer polietilen-glikol ali Sendai virus.

spajanje gladkih koncev (rezov) (blunt end ligation; Ligasierung glatter Enden) je uporaba DNK ligaze za spajanje *restrikcijskih fragmentov z gladkimi konci (rezmi).

spajanje lepljivih (kohezivnih) koncev (rezov) (cohesive end ligation; Ligasierung klebriger Enden) je spajanje s pomočjo *DNK ligaze DNK molekul v dvojni vijačnici s komplementarnimi lepljivimi (kohezivnimi) konci.

spajanje RNK (RNA splicing; Spleiben von RNA) pomeni odstranjevanje nekodirajočih delov iz predhodne RNK molekule in nato spojitev nukleotidnih sekvenc, namenjenih za transkripcijo, kar daje dozorelo RNK.

spajanje v verigo (concatenation; Verkettung) pomeni spojitev več podenot v zaporedno serijo ali verigo, kar se dogaja pri podvajanju (replikaciji) na primer *genomskih podenot *bakteriofaga lambda.

sparsomicin (sparsomycin; Sparsomycin) je antibiotik, ki inhibira peptidil-transferazo tako pri evkariontih kot tudi pri prokariontih.

speciacija (speciation; Artbildung) je nastajanje vrst ali speciesov, za kar imamo več načinov in teorij. Tako je možna cepitev speciesa prednikov v hčerinske speciese, možna je horizontalna evolucija, kladogeneza ali postopno spreminjanje speciesa v novo vrsto brez cepitve; vertikalna evolucija ali speciacija in filetska evolucija. (Simpson, 1944).

speciesi z enakim kariotipom (homosequential species; Arten mit gleichem Karyotyp) so najdeni pri Drosophili in nekaterih glodalcih

specifična imunska supresija (specific immune suppresion; spezifische Immunsuppresion) je imunski odgovor, pri katerem stik z določenim antigenom povzroči izgubo sposobnosti organizma, da bi reagiral na kasnejše stike s tem antigenom, reagira pa na druge antigene.

specifični faktorji (specificity factors; Spezifitätsfaktoren) so proteini, ki se občasno združijo z jedrnim komplementom RNK polimeraze ter s tem določijo, na kateri *promotor naj se encim veže (na primer *sigma faktor).

specifičnost (specificity; Spezifität) je selektivna reakcija med substancami, kot je na primer med določenim encimom in njegovim substratom; hormonom in celičnim receptorjem; antigenom in odgovarjajočim antitelesom itd.

spektinomicin (spectinomycin; Spectinomycin) je antibiotik, ki deluje na ribosome in je bakteriostatik.

spektrofotometer (spectrophotometer; Spektralphotometer) je optični sistem, uporabljan v biologiji za primerjavo intenzivnosti svetlobnega žarka določene valovne dolžine, pred in po prehodu skozi nek medij, ki absorbira svetlobo.

spermalna banka, glej banka sperme.

spermalna tekočina (sperm; Samenflüssigkeit) je biokemično kompleksna hranilna tekočina, ki vsebuje spermije.

spermalni polimorfizem (sperm polymorphism; Spermien-Polymorphismus) se imenuje nastajanje normalnih in aberantnih spermijev v *spermatogenezi. Normalni spermiji se imenujejo evpireni (eupyrene), spermiji z zmanjšanim številom kromosomov so oligopireni (oligopyrene), spermiji brez celičnega jedra so apireni (apyrene). Nekateri polži in molji imajo apireno in oligopireno spermo (na primer Viviparus mallatus, Bombyx mori), funkcija abnormalnih gamet pa ni znana.

spermateka (spermatheca; Samentasche) je organ samic ali hermafroditov, v katerega sprejmejo in vskladiščijo spermije ob paritvi.

spermatid (spermatid; Spermatid) je ena od štirih haploidnih celic, ki so rezultat mejoze pri samcih. Spermatidi se preoblikujejo brez delitve v spermatozoe, kar se imenuje *spermiogeneza. (La Valette St.George, 1886).

spermatocita (spermatocyte; Spermatocyte) je diploidna celica, ki z mejozo daje štiri spermatide. Najprej se primarna spermatocita s prvo mejotično delitvijo razdeli na dve sekundarni spermatociti, vsaka sekundarna spermatocita pa se v drugi mejotični delitvi razdeli na dve haploidni spermatidi. (La Valette St.George, 1886).

spermatogeneza (spermatogenesis; Spermatogenese) je pojem, ki združuje tako mejozo pri samcih, kot tudi *spermiogenezo.

spermatogoniji (spermatogonia; Spermatogonien) so mitotično aktivne celice v gonadah samcev, ki dajejo primarne spermatocite. (La Valette ST.George, 1886).

Spermatophyta so po starejši taksonomski delitvi rastline, za katere sta značilna *pelodni mešiček in seme. Na ta način Spermatophyta obsegajo krito- in golosemenke (Angiospermae in Gymnospermae).

spermatozoon (spermatozoan; Spermatozoon) je haploidna moška gameta, ki nastane z mejozo.

spermij (sperm; Spermium) je semenčica ali spermatozoon.

spermin (spermine; Spermin), tudi spermidin, je polibazični amin N.N’bis(3-aminopropil)-1,4-butandiamin, ki je prisoten v človeški spermi, ribosomih in nekaterih virusih. Sodeluje pri transportu nukleinskih kislin. Sintezo omogoča ornitin-dekarboksilaza, ki sodeluje tudi pri podvajanju DNK.

spermiogeneza (spermiogenesis; Spermiogenese) je nastajanje *spermijev iz *spermatid z mejotično delitvijo *spermatocit.