A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
S-sar
sat-seg
sek-sem
Sen-shi
Sho-sin
SIV-som
son-spe
spi-spo
spr-sta
ste-str
Stu-Sys

 

 

sek-sem

sekrecijska komponenta (secretion component; Sekretionskomponente) je glikoprotein z molekularno maso 70.000, ki ga izdelujejo hepatociti in epitelijske celice za vgrajevanje v *sekrecijski IgA.

sekrecijski IgA (secretion IgA; Sekretions-IgA) je dimer molekul IgA, ki jih povezuje J-veriga in imajo *sekrecijsko komponento. Najdemo ga v mlezivu in v sluznicah.

sekretin (secretin; Secretin) je hormon, ki stimulira izločanje soka iz trebušne slinavke (pankreasa). Izločajo ga epitelne celice dvanajstnika pod vplivom želodčne kisline.

sekretor gen "Se" (secretor gene; Secretorgen) je dominanten avtosomni gen pri človeku, ki omogoča izločanje vodotopnih oblik A in B antigenov krvnih skupin v slino in druge telesne tekočine. Se gen ni vezan na I lokus.

sekundarna zožitev (secondary constriction; Sekundäreinschnürung) je tanek kromatski filament, ki povezuje satelit z ostalim kromosomom.

sekundarni informator (second messenger; Sekundärbote) je dejavnik, ki prenaša hormonske dražljaje v celicah. Med njimi je najpomembnejši 3’,5’-ciklični adenozin monofosfat (cAMP), ki aktivira različne protein-kinaze, a vpliva tudi na gene.(Sutherland in sod., 1965).

sekundarni "nondisjunction" (secondary nondisjunction; sekundäre Nondisjunction) pomeni nerazdružitev spolnih kromosomov XXY osebkov; njihove gamete so XX, XY, X ali Y.

sekundarni spolni znak (secondary sexual character; sekundäres Geschlechtsmerkmal) se imenuje razlika med spoloma, ki pri živalih poleg spolovil pomenijo tudi druge morfološke razlike, kot so na primer oblike in velikost rogov, vime, velikost itd.

sekundarno jedro embrionalne vreče (polar fusion nucleus; sekundärer Embryosackkern) nastane pri rastlinah z združitvijo dveh polarnih jeder, ki daje po združitvi z moškim nukleusom triploidni endospermalni nukleus.

sekvenaza (sequenase; Sequenase) je DNK polimeraza (iz bakteriofaga T7), ki jo uporabljajo pri sekvenciranju DNK namesto Klenow- ali taq-polimeraze. Neprekinjeno polimerizira na tisoče nukleotidov in vgrajuje nukleotidne analoge. Uporabljajo jo v kombinaciji z M14 klonirnim vektorjem, primerji ter z 35S ali 32P markiranim (označenim) dATP. Produkte lahko ločimo na vsakem standardnem aparatu za sekvenciranje v gelu.

sekvenca aminokislin (amino acid sequence; Aminosäuresequenz) je linearno zaporedje *aminokislin v *peptidu ali *proteinu.

sekvenciranje (sequencing; Sequenzierung), tudi “sekveniranje”, pomeni ugotavljanje zaporedja nukleotidov v DNK in RNK molekulah ali zaporedja aminokislin v peptidnih verigah.

sekvenčno-specifična rekombinacija (site-specific recombination; sequenzspezifische Rekombination) je proces, v katerem se združita dve specifični DNK sekvenci, ki nista nujno homologni. Primer je transpozicija integracije ali izrezovanja faga ali odstranjevanje fuzijskih produktov.

selekcija (selection; Auslese) je postopek za določitev relativnega deleža odbranih individuov nekega genotipa za razmnoževanje v določeni populaciji. Tudi veda, ki obravnava različne vidike in zanesljivost odbire. Pojem je prvi uporabil Darwin (1858).

selekcija po poreklu (pedigree selection; Stammbaumselektion) je odbira na podlagi rezultatov staršev ali drugih prednikov.

selekcijska limita (selection limit; Selektionslimite) pomeni stanje v populaciji, ko preneha spreminjanje frekvence genov zaradi selekcije. Učinek selekcije se v zaprtih populacijah progresivno zmanjšuje, ko doseže vrednost nič, pomeni, da je dosežena limita.

selekcijska relaksacija (relaxation of selection; Aufhebung der Selektion) pomeni prenehanje selekcije, običajno zaradi eksperimentalnih opazovanj.

selekcijski diferencial (selection differential; Selektionsdifferential) je razlika med srednjo vrednostjo neke lastnosti v celotni populaciji in srednjo vrednostjo odbranih staršev za pleme. Lahko ga izražamo v absolutnih vrednostih, običajno (zaradi primerjave med različnimi lastnostmi) pa v standardnih deviacijah, ki so hkrati merilo za intenzivnost selekcije. (Lush, 1945).

selekcijski indeks (selection index; Selektions-Index) je indeks, ki kaže maksimalno genetsko-ekonomsko združeno plemensko vrednost za več lastnosti nekega individua v populaciji. (Smith, 1936).

selekcijski pritisk (selection pressure; Selektionsdruck) je izraz, ki se uporablja za spreminjanje genetske sestave populacije pod vplivom naravne selekcije. Selekcijski pritisk lahko zmanjšuje uspešnost selekcije, ki jo opravlja človek, lahko pa jo tudi pospešuje. (Wright, 1921).

selekcijski učinek (selection response; Selektionseffekt) je merilo za uspešnost selekcije in je produkt med *heritabiliteto in *selekcijskim diferencialom.

selektivna izključitev (selective silencing; selektive Ausschaltung) pomeni izključitev plazmagenov enega starša iz zigote, kot so mitohondriji v spermijih nekaterih živali ali kloroplastov (DNK) pri nekaterih rastlinah in algah, pod vplivom določenih mehanizmov.

selektivna odbira (truncation selection; Auslesezüchtung) pomeni odbiro živali za pleme na podlagi fenotipične lastnosti, za katero postavijo rejci neko določeno mejno vrednost (truncation point).

selektivni mutant (selective variant; selektierbare Mutante) je pojem iz mikrobne genetike, kjer neka mutacija daje organizmu sposobnost preživetja v razmerah, v katerih vsi drugi, ki niso mutanti, odmrejo. Taki primeri so rezistentnost na antibakterijske agense ali sposobnost sinteze metabolita, ki ga v mediju ni.

selenocistein (selenocysteine; Selenocystein) je neobičajna aminokislina, selenski analog cisteina, v katerem je atom žvepla zamenjan s selenom. Najdemo ga v glutation peroksidazi sesalcev.

Selenomonas je rod po Gramu negativnih anaerobnih bakterij. S.sputigena je tipska vrsta, prisotna v ustni votlini pri človeku, v rumenu prežvekovalcev pa je S.ruminantium.

semenska zasnova (ovule; Samenanlage) je zasnova pri semenčnicah, v kateri nastaja seme.

semidiskontinuirano podvajanje (semidiscontinuous replication; halb diskontinuierliche Replikation) je običajen način podvajanja DNK, pri katerem se en trak podvaja kontinuirano, drugi pa diskontinuirano s pomočjo *Okazaki fragmentov.

semidominanca (semidominance; Semidominanz) daje intermediarni fenotip, če je gen v heterozigoteti.

semikonzervativno podvajanje (semiconservative replication; semikonservative Replikation) je način podvajanja DNK, pri katerem se molekula longitudinalno razpolovi, vsaka polovica pa zadrži sposobnost podvajanja kot matrica za nastanek novega traku DNK. (Delbrück in Stent, 1957).

semiletalna mutacija (semilethal mutation; Semiletalmutation) je mutacija, ki povzroči smrt okoli polovice mutiranih genotipov.

semipermeabilna membrana (semipermeable membrane; semipermeable Membran) je polprepustna membrana ali opna, ki omogoča selektiven prehod molekul skozi njo.

semisterilnost (semisterility; Semisterilität) je pojav, da polovica zigot ne preživi, kar se dogaja pri križanjih med translokacijskimi heterozigoti. (Belling, 1914).