A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
O-odv
Oen-okt
oku-oog
ool-ori
orn-osn
ost-Oxf

 

 

Oen-okt

Oenothera lamarckiana je svetlin (evening primose; Nachtkerze), vrsta, ki je bila predmet genetskega proučevanja Huga de Vriesa okrog leta 1886. V mejozi so te in sorodne vrste (na primer O.grandiflora) imele kromosome razvrščene v krog namesto v pare. Vzrok za tako netipično citogenetsko obnašanje je v kopičenju recipročnih translokacij.

OFAGE je okrajšava za ortogonal field agarose gel electrophoresis, to je elektroforeza v agaroznem polju, kjer sta medsebojno pravokotno nameščeni dve elektrodi, torej sta dve pravokotno ležeči polji. Glej pulzna elektroforeza. (Carle in Olson, 1984).

O'Farell-ov gel je gel, namenjen za dvodimenzionalno elektroforezo. Prvo dimenzijo dobimo glede na izoelektrično točko z ločitvijo s pomočjo elektrofokusiranja, drugo pa glede na velikost molekul na molekularnem situ s poliakrilamidno elektroforezo (*PAGE).

ogljik (carbon; Kohlenstoff) je tretji najbolj pogost biološko pomemben element. Atomsko število je 6, atomska masa 12.o1115, valenca 4, najpogostejši izotop 12C, radioizotop 14C.

5' ogljikov konec (5' carbon atom end; 5' Kohlenstoff-Ende), nukleinske kisline pišemo tako, da imajo končno pentozo, ki ima 5' ogljikov atom, na levi strani. Glej dezoksiribonukleinska kislina.

3' ogljikov konec (3' carbon atom end; 3'Kohlenstoff-Ende), nukleinske kisline pišemo s 3' ogljikovim atomom pentoze (riboze in dezoksiriboze) na desni. Transkripcija in translacija (prepisovanje in prevajanje) nukleinskih kislin poteka v smeri 5' proti 3' ogljiku.

ogljikovodiki (carbohydrate; Kohlenhydrat) je spojina splošne formule CxH2xOx. Najpogostejši so: glukoza, celuloza, glikogen, škrob itd.

ogljikovodikovi receptorji (carbohydrate receptors; Kohlenhydrat-Rezeptoren); glej: lektini.

Ohno-jeva hipoteza (Ohno's hypothesis; Ohno-Hypothese) se nanaša na evolucijsko ohranjanje genov, vezanih na X kromosom. Vsak genski lokus, vezan na X kromosom pri ljudeh, naj bi bil na X vezan tudi pri vseh drugih vrstah sesalcev.

Okazakijev fragment (Okazaki fragment; Okazaki-Fragment) so kratke sekvence, nastajajoče (nascentne) DNK (2000 nukleotidov pri bakterijah, 200 nukleotidov pri evkariontih), ki diskontinuirano rastejo na priležnem kraku (5' ® 3') DNK replikacijskih vilic. DNK polimerazni encimi namreč lahko sintetizirajo DNK samo v smeri 5' ® 3', zato se vodilni trak replikacijskih vilic podvaja kontinuirano, drugi, priležni trak pa v kratkih preskočnih fragmentih ali polimeraznih delcih (1 - 2 kb) v nasprotni smeri podvajanja vodilnega traku. Te konce nato spoji DNK ligaza. Proces se začenja z vezavo 5'-terminalnih oligonukleotidov (dolžine 8 do 11 nukleotidov), ki jim pravimo iniciator (*začetnik) RNK (iRNK), ta pa se mora odstraniti pred naslednjo vezavo na 5' konec (proksimalni iRNK), kajti v dolgih nastajajočih trakovih DNK ni najti vrinjenih RNK sekvenc. RNK začetnike ("primers") za Okazakijeve fragmente sintetizira posebna RNK polimeraza, ki ji pravimo *primaza. Fragmenti so dobili ime po japonskem znanstveniku Okazakiju, ki jih je odkril. Glej podvajanje DNK.

Okayama-Bergova metoda (Okayama-Berg technique; Okayama-Berg-Methode) je metoda sinteze in kloniranja cDNK v enem koraku.

okoliška varianca (environmental variance; umweltbedingte Varianz) je del fenotipične variance, ki je povzročena z razlikami v okolju, v katerem živijo člani neke populacije.

okrevanje s pomočjo tekočinske kulture (liquid-holding recovery; Erholung durch Flüssigkeits-kultur) je postopek reaktiviranja DNK v temi, s katerim popravimo okvaro na DNK, povzročeno z ultravijoličnim sevanjem. Bakterijske celice po obsevanju več ur inkubiramo v topli puferni tekočini brez hranil, predno jih cepimo na hranilni agar.

okronoza (ochronosis; Ochronosis) je nalaganje temnorjavega barvila v hrustancu, sklepih in drugih tkivih, kar je navadno posledica *alkaptonurije.

oksalna kislina (oxalic acid; Oxalsäure) je kislina v rastlinah, ki je toksična za višje živali zaradi vezave kalcija, kar povzroča precipitacijo kalcijevega oksalata v ledvicah, preprečuje resorpcijo kalcija v prebavilih in se poleg tega ne presnavlja.

oksidacija (oxidation; Oxidation) je pridobitev kisika, izguba vodika ali izguba elektronov v neki spojini.

oksidacijsko-redukcijske reakcije (oxidation-reduction reactions; Redoxreaktionen) so kemične reakcije, pri katerih redukcijsko sredstvo odda elektrone oksidacijskemu sredstvu in je na ta način redukcijsko oksidirano, oksidacijsko sredstvo pa je reducirano.

oksidativna fosforilacija (oxydative phosphorylation; oxidative Phosphorylierung) je encimsko vodena fosforilacija ADP v ATP, ki je del verige v prenosu elektronov. Na ta način se energija, pridobljena z respiracijo, preoblikuje v energijo fosfatne vezi.

oksitocin (oxytocin; Oxytocin) je polipeptidni hormon (m.m.1007), ki ga izloča hipotalamus in skladišči nevrohipofiza. Povzroča kontrakcijo gladkega mišičevja, omogoča izločanje mleka, nešenje jajc, normalen porod in podobno. Ker nima nobene povezave z oksidacijo, je P. Karlson predlagal spremembo imena v "ocitocin", a se predlog ni "prijel".

oktada (octad; Oktade) je askus pri glivah z osmimi askosporami, ki nastanejo pri nekaterih vrstah *askomicet, ko se *tetrade *mejospor po *mejozi *mitotično delijo.

oktopamin (octopamine; Octopamin) je biogeni amin vretenčarjev in nevretenčarjev, ki so ga našli najprej v žlezi slinavki Octopus-a. Kaže lastnosti tako hormona kot nevrotransmiterja in deluje podobno kot adrenergni agonisti.