osteoblast (osteoblast; Osteoblast) je mezodermalna celica, ki omogoča rast kosti.

osteocita (osteocyte; Osteocyte) je osteoblast, obkrožen s kostnim tkivom in je inaktivna celica.

osteogenin (osteogenin; Osteogenin) je protein, manjši od 50 kd, ki veže heparin, pomemben za zasnovo kosti v povezavi z ekstracelularnim matriksom.

osteoid (osteoid; Osteoid) pomeni v dobesednem prevodu "podoben kosti", je nekalcificiran kostni matriks, izdelek *osteoblastov, v glavnem iz kolagena, vendar je v njem tudi *osteonektin.

osteokalcin (osteocalcin; Osteocalcin), okrajšava BGP, je peptid (kostni g-karboglutaminsko-kislinski protein), ki ima 50 aminokislinskih ostankov, nastalih iz 77-78 aminokislin predhodnika. Najdemo ga v ekstracelularnem matriksu kosti. Nanj se veže hidroksiapatit.

osteoklast (osteoclast; Osteoklast), je velika celica z večjim številom jeder, ki nastane z diferenciacijo *makrofaga in povzroča razgradnjo kosti.

osteom (osteoma;Osteom) je benigni tumor kostnega tkiva.

osteomalacija (osteomalacia; Osteomalazie) je mehčanje kosti, ki je posledica pomanjkanja vitamina D, tudi rahitis.

osteomielitis (osteomyelitis; Osteomyelitis) je vnetje kostnega tkiva kot posledica okužbe.

osteonektin (osteonectin; Osteonectin) je specifičen protein v kosteh, ki veže tako kolagen kot hidroksiapatit in je oblika kalcijevega fosfata, ki mineralizira kostni matriks.

osteoporoza (osteoporosis; Osteoporose) je slabljenje kostnega tkiva, navadno posledica pomanjkanja *estrogena pri starejših ženah.

osteosarkom (osteosarcoma; Osteosarkom) je maligni tumor kosti, najverjetneje neoplazija *osteocit.

otrok iz epruvete (test-tube baby; Retortenbaby) je v javnosti uporabljan preprost izraz za in vitro oploditev, nakar se embrio transplantira (presadi) v normalni uterus (lahko tudi nadomestne matere), kjer dokonča intrauterini razvoj.

otu mutacija (otu mutation; otu-Mutation) je spolno vezan gen za žensko sterilnost pri Drosophili melanogaster. Različni mutantni aleli povzročajo različne patološke oblike ovarijev, med njimi tudi ovarijske tumorje (odtod okrajšava "otu"). Drugi aleli dajejo oocite, ki rastejo počasi in ne dozorijo ali pa *germarije brez *oogonijev. Spremljajoče *celice dojilje imajo politene kromosome, med katerimi ima največji 8000-kratno količino haploidne DNK.

Ouchterlony-jev postopek (Ouchterlony technique; Ouchterlony-Methode) se imenuje precipitacijski test antigen-antitelo s pomočjo difuzije v gelu. Na pripravljenem agarju izdolbemo dve ali več jamic tako, da imamo osrednjo in ostale razporejene okrog nje. V osrednjo damo vodno raztopino molekul antitelesa, v druge okrog nje pa pripravke z antigenom. Antigen in molekule antitelesa difundirajo drug proti drugemu in če pride do interakcije, napravijo krožno precipitacijsko linijo. (Precipitat = oborina, precipitacija = obarjanje). Postopek se imenuje po Orjanu Ouchterlony-ju.

Oudinov postopek (Oudin technique; Oudin-Methode) se imenuje po Jacquesu Oudinu, ki je razvil precipitacijski test antigen-antitelo s pomočjo difuzije v gelu v kolonski obliki. Stekleno cev napolnijo s homogeno razdeljenimi molekulami antitelesa, nad njo nalijejo raztopino z molekulami antigena, ki difundirajo in napravijo preciptat ob stiku antigen-antitelo. Lahko uporabijo tudi več vrst antigenov in antiteles, pri čemer dobijo več ločenih interakcijskih con.

ovalbumin (ovalbumin; Ovalbumin) je najpomembnejši sestavni del jajčnega beljaka, fosfoprotein, ki ima 386 aminokislin (44 kD) z eno N-vezano oligosaharidno verigo. Njegovo sintezo v jajcevodu stimulira estrogen in pri kokoših kodira en sam gen, ki ima 8 eksonov in 7,8 kilobaznih parov. To je bil eden izmed prvih genov, ki so jih podrobno proučili.

ovariektomija (ovariectomy, spray; Ovariektomie) je operatina odstranitev enega ali obeh *ovarijev; kastracija samic.

ovarij (ovary; Eierstock) ali jajčnik, je ženska gonada pri živalih ali del pestiča pri rastlinah, kjer se nahajajo jajčne celice (ovule).

ovariola (ovarile; Eiröhre) je ena ali več ovarijskih cevk, ki sestavljajo ovarije večine žuželk.

ovčarji (Sheep dogs; Schäferhunde) je pasemska skupina psov, glej pes.

ovicid (ovicide; Ovizide) je sredstvo, ki uničuje jajčeca žuželk.

ovidukt (oviduct; Eileiter) ali jajcevod, je cev, ki povezuje ovarij (jajčnik) z uterusom (maternico).

oviparen (oviparous; eierlegend) pomeni, da nese jajca; embrio se razvije izven materinega telesa.

ovipozicija (oviposition; Eiablage) pomeni nešenje jajca ali trenutek, ko je jajce znešeno.

Ovis aries je ovca. Pri tej vrsti so najbolj natančno proučili krvne skupine.

ovoj celičnega jedra (nuclear envelope; Kernhülle) obdaja celično jedro ali nukleus; sestavljen je iz dveh membran; med njima je *perinuklearna cisterna, skozi katero potekajo pore jedra, okrogle oblike. Zunanja membrana je posuta z *ribosomi.

ovomukoid (ovomucoid, Ovomucoid) je protein jajčnega beljaka, ki ga izločajo tubularne celice žlez v jajcevodu kokoši pod vplivom progesterona ali estrogena.

ovotestis (ovotestis; Ovotestis) je gonada pri večini *hermafroditov, ki deluje kot ovarij ali kot testis.

ovoviviparen (ovoviviparous; ovovivipar) pomeni vrsto živali (nekatere ribe, reptilije, mehkužce in žuželke), pri katerih se mladič razvije iz jajca, ki ga mati zadrži v telesu, a je od nje oddeljen z jajčnimi ovojnicami.

ovulacija (ovulation; Eisprung) je sprostitev dozorelega jajčeca iz folikla v jajčniku sesalcev; praviloma jo povzroči hormon hipofize (luteinizacijski hormon).

ovum (ovum; Ei) ali jajčece, je neoplojena jajčna celica.

ozimna sorta (winter variety; Wintersorte) je sorta žita, ki jo je treba sejati jeseni, da cveti v naslednjem letu. Spomladi sejane ozimne sorte ne cveto, razen če je bilo seme poprej jarovizirano.Glej jarovizacija.

označevalec (marker; Marker), tudi marker, je pojem, ki se uporablja v različnih povezavah: (1) označevalci DNK, RNK in proteinov so njihovi delci, za katere je znana velikost in druge lastnosti, tako da jih lahko uporabimo za kalibriranje pri elektroforezi. (2) geni z znano lokacijo na kromosomu, ki dajejo zanesljivo določljiv fenotip in jih zato uporabljamo kot izhodiščno točko pri kartiranju novega mutanta; (3) označevalci antigenov služijo za razlikovanje celičnih tipov; na primer Thy-1 molekula označi T limfocite, ne pa B limfocitov.

označevanje (label; Markierung) pomeni v genetiki postopek, s katerim si olajšamo zasledovanje ali ločevanje posameznih molekul. Razlikujemo (1) označevanje molekul s težkimi izotopi nekega elementa (heavy label; Dichtmarkierung), katerega izotop je normalno prisoten v molekuli; (2) radioaktivno označevanje (radioactive label; radioaktive Markierung), s katerim vnesemo v molekulo radioaktivni atom, kar nam omogoča študij radioaktivnih sprememb; (3) označevanje s spojinami, ki niso radioaktivne, na podlagi encimskih, imunoloških in drugih detekcij. Glej na primer ELISA.

označevanje prog na kromosomih (chromosome band designations; Bezeichnung der Banden auf Chromosomen); metafazni kromosomi, ki so obarvani s quinakrinom in giemsa barvilom, kažejo karakteristične proge. Razvili so standardne metode za označevanje teh prog, ki omogočajo po eni strani identifikacijo kromosomov, po drugi strani pa določanje mest na njih. Krajši krak kromosoma označujemo s "p", daljšega s "q". Nato vsak krak razdelimo glede na njegovo dolžino na eno, dve, tri ali celo štiri "regije", ki jih označujemo z zaporednimi številkami (1.2,..) z začetkom pri centromeri v smeri proti koncema. Znotraj teh regij so karakteristične proge ali svetli in temni deli kromosoma, ki jih nato v istem zaporedju in v isti smeri oštevilčimo (1,2,3...). S tem vsaj približno lahko označimo mesto, kjer smo ugotovili, da se nahaja nek gen. Na primer gen za *glukoza-6-fosfat-dehidrogenazo (G6PD) se pri človeku nahaja na X kromosomu na q28, kar pomeni, da je na 8. progi znotraj 2. regije daljšega kraka q. Geni za barvno slepoto se nahajajo prav tako na X kromosomu na q27-q^ter, kar pomeni, da so razvrščeni od proge 7 znotraj 2. regije, q kraka do konca (terminala) q kraka.

Oxford je sicer mesto v Angliji, a tudi ime za pasmo ovac.