eks-elo

ekscizija (excision; Ausschneidung) slovensko izrez. Pomeni odstranitev ali izrez polinukleotidnega segmenta iz molekule *nukleinske kisline s pomočjo encimov.

ekscizijska reparatura (cut and patch repair; Excisionsreparatur) je popravilo poškodovane DNK molekule z encimatskim izrezom defektnih segmentov na eni niti in ponovni sintezi novega segmenta. S pomočjo komplementarnega traku kot *matrice, *DNK polimeraza vstavi in poveže med seboj pravilne baze, *DNK ligaza pa poveže oba konca vstavljenega segmenta.

eksogamija (exogamy; Fremdbefruchtung) je težnja nekega osebka, da se pari selektivno z nesorodnimi individui.

eksogeni virus (exogenous virus; exogenes Virus) je virus, ki se vegetativno replicira in se ne prenaša vertikalno z gametnim genomom.

eksogenot (exogenote; Exogenote) je nov kromosomski fragment, ki ga prejme *merozigota. Na splošno je eksogenot fragment kromosoma, ki pride v bakterijsko celico od zunaj s konjugacijo, transformacijo ali transdukcijo. (Morse in sod., 1956).

ekson (exon; Exon) je del z *introni razdeljenega gena, ki je del nastajajoče *mRNK v celičnem jedru in kodirajoče RNK v citoplazmi ter je na ta način vključen v transkript. Eksoni na splošno zasedajo tri različna področja genov, ki kodirajo proteine. Prvo področje, ki ni translirano v protein, signalizira začetek RNK transkripcije in ima sekvence, ki usmerjajo mRNK k *ribosomom, kjer prihaja do sinteze proteinov. Eksoni drugega področja imajo informacije, ki so translirane (prevedene) v sekvenco aminokislin proteina. Eksoni tretjega področja pa so transkribirani v tisti del mRNK, ki signalizira končanje translacije ter pripenjanje poliadenilnega "repa". (Gilbert, 1978).

eksonukleaza (exonuclease; Exonuclease) je encim, ki cepi DNK, z začetkom na koncu traku.

eksonukleaza III (exonuclease III; Exonuclease III) je encim iz E.coli, ki načne dvojno vijačnico DNK na 3' koncu vsakega traku. Skupaj s *S₁ nukleazo jo uporabljajo za nastanek *delecij v kloniranih DNK molekulah. Glej Bal 31 (eksonukleaza).

eksonukleaza IV (exonuclease IV; Exonuclease IV) je encim, ki specifično degradira enojno DNK. S hidrolizo pričenja na obeh koncih, 3' in 5', ter napravi majhne *oligonukleotide. Ta encim je aktiven v prisotnosti *EDTA (etilen-diamin–tetra-acetat).

eksotoksin (exotoxin; Exotoxin) je strup, ki ga izloča nek organizem v okolje. Eksotoksini so na splošno hujši in specifičnejši strupi kot *endotoksini. (Primer: po Gramu pozitivne bakterije, povzročitelji difterije, tetanusa, botulizma in podobno.)

eksplantat (explant; Explantat) je izrezan delček tkiva ali organa, ki ga uporabimo za pripravo in vitro tkivne kulture.

ekspresija genov (gene expression; Genexpression) je manifestiranje ali izražanje genetske snovi ali genskega zapisa nekega organizma v obliki določene lastnosti, ki jo vidimo, zaznavamo, merimo itd.

ekspresijski vektor (expression vector; Expressionsvektor) je *vektor za kloniranje, ki je namenjen okrepitvi ekspresije vgrajenih genov. Imajo močne ekspresijske signale, značilne za gostitelja. V glavnem so to *promotorji, ki izzovejo v gostitelju učinkovito ekspresijo (t.j. transkripcijo in translacijo) DNK sekvence eksogenega porekla za kodiranje proteina. Področje ekspresijskih vektorjev je v literaturi bogato obdelano, povezano je predvsem s kloniranjem in plazmidi. Glej aktivator protein.

ektoderm (ectoderm; Ektoderm) je klični list, ki je zunanji sloj embria in nevralna cev, iz katere se razvijejo možgani, hrbtenični mozeg in živčevje. Poleg tega nastane iz njega zunanje pokrivalo (integumentum comune), kot je koža (epidermis), vključno s kožnimi žlezami, lasmi, dlako, nohti, kremplji, rogovi in očesnimi lečami; dalje epitel čutnih organov, sinusi v nosnih votlinah, zadnje črevo, ustna votlina z žlezami slinavkami, zobna sklenina in hipofiza.

ektoplazma (ectoplasm; Ektoplasma) je površinska citoplazma pri *Ciliatah, na splošno vnanja plast citoplazme.

elektroencefalogram (electroencephalogram; Elektroencephalogramm) je zapis ritmičnih sprememb v električnem potencialu v možganih.

elektroforeza (electrophoresis; Elektrophorese) je v načelu gibanje naelektrenih molekul v raztopini v električnem polju. Z raztopino navadno namočimo porozni medij, kot je filter papir, celulozni acetat, škrobni gel, agar ali poliakrilamid. Uporablja se za ločitev molekul iz mešanice in temelji na razlikah v neto električnih nabojih ter velikosti ali tudi obliki molekul, kar je povezano z lastnostmi snovi, iz katere je sestavljen gel. SDS-PAGE tehnika je namenjena ločevanju proteinov, ki so izpostavljeni delovanju anionskega detergenta - natrijevega dodecil sulfata (okrajšava iz angleščine SDS) v poliakrilamidni gel elektroforezi (PAGE). Z vezavo SDS na proteine se prekinejo vse nekovalentne medsebojne vezi in molekule dobijo denaturirano obliko, če ni disulfidnih vezi (slednje se prekinejo s tretiranjem z merkaptoetanolom). Razdalja, ki nastane med molekulami v enoti časa, je podlaga za izračunavanje molekularne teže s pomočjo posebnih matematičnih postopkov.

elektrolit (electrolyte; Elektrolyt) je snov, ki raztopljena v vodi prevaja električni tok.

elektron (electron; Elektron) je delec z negativnim nabojem, ki je sestavni del vsakega nevtralnega atoma. Njegova masa je 0.000549 enot atomske mase.

elektronski mikroskop (electron microscope; Elektronenmikroskop) je povečevalni sistem, ki uporablja elektronske žarke, fokusirane s pomočjo serije magnetnih leč, s čemer dosežejo več stokratno povečavo kot z najboljšimi optičnimi drobnogledi. Ločimo dva tipa: transmisijskega, s katerim dobimo sliko, ki jo dajejo elektroni pri prehodu skozi raziskovani objekt ter rasterskega (mrežni, scanning), ki temelji na dobivanju slike z elektroni, ki se odbijajo od objekta. Za rezine tkiv uporabljajo transmisijski mikroskop; za stereoskopijo, za proučevanje površinskih lastnosti bioloških materialov pa služi rasterski.

ELISA (enzyme-linked immunosorbent assay; ELISA-Test) je encimsko-imunski preskus za kvantitativno določanje antigenov in protiteles. Je občutljiv imunološki test, ki nadomešča nevaren in drag radioaktivni (RIA) ali fluorescenčni način testiranja. V genetiki navadno uporabljajo kot antigen polipeptid, ki je produkt rekombinantnega klona ali transgenega organizma. Za ELISO potrebujemo dvoje preparatov antiteles. Primarno antitelo veže antigen, hkrati pa je samo vezano na sekundarno - antiglobin antitelo. Antiglobin je vezan na nek kromogeni ligand - encim (na primer peroksidazo, fosfatazo ali ureazo), njegovo aktivnost pa lahko merimo (na primer na podlagi spremembe barve). Izmerjen obseg encimske reakcije je kvantitativna indikacija za količino primarnega antitelesa, odnosno indirektno - za prisotnost antigena. Pri radioaktivnem-imunem preskusu uporabljajo namesto kromogena radioaktivni ligand.

Elodea canadensis ali račja zel je *fakultativni apomikt.

elongacijski faktorji (elongation factors; Elongationsfaktoren), okrajšava EF, so proteini, ki napravijo z *ribosomi kompleks za podaljševanje (elongacijo) peptidnih verig. Po končani translaciji se disociirajo od ribosomov. Elongacijski faktor G (EF-G), ki mu pravijo tudi *translokaza, povezuje prehod peptidil-tRNK iz A-mesta na P-mesto ribosoma. Elongacijski faktor T (EF-T) pa je odgovoren za povezavo AA-tRNK kompleksa z A-mestom na ribosomu. (Lucas-Lenard in Lippmann, 1966).