A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
Ea-eko
eks-elo
EMB-end
ene-Eps
Equ-evp

 

 

EMB-end

EMB agar je kompleksni hranilni medij za bakterije, ki vsebuje dve na pH občutljivi barvili - eozin in metilensko modro ter sladkor (laktozo). Lac+ celice presnavljajo rajši oksidirano laktozo, kar povzroča odcepitev vodikovih ionov; zaradi tega se zniža pH in barva postane vijoličasta. Lac- celice za energijo uporabljajo aminokisline, sprošča se NH3, zato se dviga pH, kar povzroči razbarvanje kolonije.

embrio (embryo; Embryo) je organizem v zgodnjem stadiju razvoja, predno se izvali iz jajca in je odvisen od rumenjaka kot vira hrane. Pri človeku je embrio do tretjega meseca nosečnosti, od tedaj naprej je fetus. Analogno se loči embrio od fetusa tudi pri drugih sesalcih.

embrionalna kultura (embrio culture; Embrionenkultur) je metoda induciranja umetne rasti embria, ki ga z aseptičnim postopkom prenesejo v hranilni medij.

embrionalni mešiček (embrio sac; Embriosack) je ženski *gametofit (spolna celica) pri *angiospermah (kritosemenkah). Ima več haploidnih celičnih jeder, ki nastajajo z delitvijo haploidnega celičnega jedra ali *megaspore. (Hofmeister, 1849).

embriotransfer (embrio transfer; Embriotransfer) je uveljavljen izraz za umeten vnos embria v jajcevod (ovidukt) ali v maternico (uterus) bodisi prave ali krušne matere. Pri kravah, na primer, z umetno izzvano *superovulacijo dobijo večje število jajčec, ki jih izperejo iz jajcevoda, in vitro oplodijo in nato vsakega posebej prenesejo v krave pripravljene za sprejem, S tem le-te postanejo nadomestne ali krušne matere. Podoben postopek lahko opravijo tudi z zametki v stadiju morule (8 do 64 celic), ki pa jih lahko tudi razdelijo in dobijo na ta način enojajčne (identične) potomce, ki pa se razvijejo v različnih intrauterinih okoljih. Žene, ki imajo na primer blokirano Fallopijevo tubo (jajcevod), se lahko odločijo za vnos in vitro oplojenega embria v uterus, kjer se implantira (vgnezdi).

emergenca (emergence; Emergenz) se imenuje nastanek ali pojav nove lastnosti v toku razvoja ali evolucije, ki je ni bilo mogoče predvideti v poprejšnjih generacijah. Tudi večcelična tvorba, nastala iz povrhnjice in nekaj plasti globje ležečega tkiva (primer: bodica vrtnice).

emulzija (emulsion; Emulsion) je zmes tekočine in zelo majhnih delcev netopnih snovi ali druge tekočine; snov, ki pospešuje nastajanje emulzije imenujemo emulgator.

enantiomeri (enantiomorphs; Enantiomere) so snovi, ki kažejo zrcalno izomerijo.

encefalini (enkephalins; Enkephaline) so pentapeptidi z delovanjem, podobnim opiatom (*endorfinom). Izolirali so jih leta 1975 iz možganov prašičev. Met-encefalin ima sekvenco aminokislin: Tyr-Gly-Gly-Phe-Met; leu-encefalin pa: Tyr-Gly-Gly-Phe-Leu.

encim (enzyme; Enzym) je *protein (beljakovina), ki katalizira specifično kemično reakcijo, ne da bi bil v procesu reakcije porabljen. Sinonim: ferment. (Kühne, 1878).

encim, ki prenaša elektrone (electron carrier; elektronentransportierendes Enzym) je na primer *flavoprotein ali *citokrom, ki reverzibilno sprejema in oddaja elektrone. Glej citokromni sistem.

endemičen (endemic; endemisch) pomeni, da se stalno nahaja v določeni geografski regiji; za bolezni velja, da se stalno pojavljajo v določenem kraju.

endocitoza (endocytosis; Endocytose) pomeni metabolizem delcev, tekočine ali makromolekul v celici. Ločimo *fagocitozo, *pinocitozo in od *receptorja odvisno endocitozo. (deDuve 1963).

endoderm, tudi entoderm (endoderm; Entoderm) je sloj celic, ki obdaja primitivno črevo (arhenteron) v zgodnjem embriu, ki se začenja z *gastrulacijo. Endoderm sestavlja epidermalni sloj črevesja, grla, požiralnika, sapnika, pljuč, mandljev, tiroidee, timusa, jeter, žolčnika, žolčevoda, trebušne slinavke, mehurja, sečevodov, genitalnega sistema.

endogeni virus (endogenous virus; endogenes Virus) je neaktiven virus, ki je vgrajen v kromosom gostitelja in zaradi tega govorimo o *vertikalnem prenosu.

endogenot (endogenote; Endogenote) je del bakterijskega kromosoma, ki je homologen genomskemu fragmentu (*eksogenotu), prenešenemu iz donatorja v recipientno celico v času nastajanja *merozigote. Bakterijska celica, ki ima eksogenot poleg lastnega genetskega materiala, se imenuje singenot in je hiperploidna glede na fragment eksogenota. (Morse in sod., 1956).

endokrini sistem (endocrine system; innersekretorisches System) je žlezni sistem, ki izloča *hormone v krvni obtok za urejanje metabolizma.

endometrij (endometrium; Endometrium) je žleznata sluznica uterusa (maternice) pri sesalcih, ki se ciklično jača in slabi (regresira) po spolni dozorelosti.

endomiksis (endomixis; Endomixis) je samooplodnja.

endomitoza (endomitosis; Endomitose) je razmnoževanje kromosomov znotraj celičnega jedra brez delitve jedra. (Geitler, 1939).

Endomyces je rod kvasovkam sorodnih gliv.

endonukleaza (endonuclease; Endonuclease) je encim, ki cepi fosfodiestrske vezi v DNK molekuli. Endonukleaze somatskega tkiva hidrolizirajo DNK tako, da cepijo oba trakova. Endonukleaze, ki so jih izolirali iz celic v *profazi mejoze, razdelijo DNK v enojna trakova s 5'hidroksil konci. Enojna DNK je prvi korak za *replikacijo in *rekombinacijo.

endoplazemski retikulum (endoplasmic reticulum; endoplasmatisches Reticulum), okrajšava ER. Je sistem membran v celični *citoplazmi. Če je ena stran (zunanja) posejana z ribosomi, pravimo, da je ER hrapav, sicer je gladek. (Porter in sod., 1945).

endopoliploidija (endopolyploidy; Endopolyploidie) je pojav, da imajo posamezne celice diploidnega individua 4, 8, 16, 32-kratno količino DNK v njihovih jedrih. Tipičen primer endopoliploidije so jedra *celic-dojilj v *jajčni komori Drosophile.

endorfini (endorphins; Endorphine) je skupina *peptidnih *hormonov sesalcev, ki nastanejo s proteolizno cepitvijo iz 29 kd velikega prohormona, proopiokortina. b-endorfine so našli v intermediarnem mešičku hipofize; so močni analgetiki (lajšajo bolečine). Beseda "endorfini" je sestavljenka iz "endogeni morfini", ker so notranja (endogena) telesna snov, ki se pripenja na isti nevronski receptor, ki veže tudi morfij, kar povzroči podoben fiziološki učinek.

endosimbiont (endosymbiont; Endosymbiont) je simbiont, ki je prilagojen življenju v celici. To so lahko alge, bakterije, glive ali protozoi. Pogosteje jih najdemo pri nevretenčarjih.

endosimbiontska teorija (endosymbiont theory; Endosymbiontentheorie) predpostavlja, da izhajajo evkariontske organele, ki se razmnožujejo same, iz združitve s poprej prosto živečimi *prokarionti in prvotnimi celicami, ki so že imele celično jedro. (Margulis, 1970).

endosom (endosome; Endosom) je v evkariontskih celicah prelizosomska organela, ki igra pomembno vlogo pri *endocitozi. Morfološko so to kompleksni delci, sestavljeni iz večje vakuolne komponente in večjega števila tubulov. (Novikoff, 1973).

endosperm (endosperm; Endosperm) so triploidne celice, ki v semenu rastlin obkrožajo in prehranjujejo embrio.

endotoksini (endotoxins; Endotoxine) so kompleksne lipopolisaharidne molekule, ki sestavljajo celično steno mnogih po Gramu negativnih bakterijah in ki se sprostijo, čim je celica v nevarnosti, predvsem pa po njeni smrti.