cil-citok

cilije (migetalke) (cilia; Wimpern) so drobni, gibljivi izrastki, ki pokrivajo površino ciliat (migetalkarjev) Vsaka cilija raste iz *bazalnega telesca (granule) v zgornjem sloju *citoplazme. Gibanje cilij omogoča migetalkarjem plavanje v sredini, v kateri živijo.

cimogen (zymogen; Zymogen) je encimsko neaktiven predhodnik proteoliznega encima. Cimogeni postanejo navadno aktivni s posttranslacijskimi modifikacijami. Tako je na primer cimogen pepsinogen spremenjen v pepsin (encim prebavil) z odcepitvijo določene peptidne sekvence.

cimogene granule (zymogen granules; Zymogenkörnchen) so zrnca, ki vsebujejo encime in jih izdelujejo celice trebušne slinavke.

cink (zinc; Zink), Zn, je biološki element v sledovih. Atomsko število 30; atomska masa 65,37; valenca 2+; najpogostejši izotop ⁶⁴Zn, radioizotop ⁶⁵Zn; razpolovna doba je 250 dni, oddaja pozitrone.

cirkadijski ritem (circadian rhythm; circadianer Rhythmus) je biološki ritem, ki se nanaša na obdobje, dolgo približno 24 ur.

cis-aktivni lokus (cis-acting locus; cis-aktiver Locus) je genetski predel, ki vpliva na aktivnost genov na isti DNK molekuli. Tak lokus ne kodira proteinov.

cis-dominanca (cis dominance; cis-Dominanz) je sposobnost genetskega lokusa, da vpliva na en ali več bližnjih lokusov na istem kromosomu; primer so lac-operator-mutanti pri E.coli.

cista (cyst; Zyste) je okrogla ali ovalne oblika nekaterih praživali, ki prežive v dormantnem stanju neugodne razmere, predvsem sušo ali mraz. Je tudi z ovojnico obdana ličinka parazita ali struktura nekaterih bakterij. (Davis, 1908).

cistična fibroza (cystic fibrosis; Mucoviscidose) je dokaj pogosta dedna bolezen otrok, ki se deduje avtosomno recesivno. Sindrom je posledica posebnega *glikoproteina, ki povzroča nastajanje nenormalno viskozne sluzi. V ZDA je pri potomcih evropskega porekla incidenca 1: 2ooo, pogostost nosilcev gena pa je 1:20.

cistoblast (cystoblast; Cystoblast) je mitotično aktivna celica zametne žleze, ki daje med seboj povezane *cistocite v ovariju Drosophile.

cistocita (cystocyte; Cystocyte) je celica hči, nastala z delitvijo *cistoblasta *germariuma Drosophile.

cis, trans položaj (cis, trans configurations; cis-, trans-Stellung) je terminološki pojem za opisovanje *psevdoalelizma. Pri cis položaju sta oba *rekon mutanta na enem homolognem kromosomu, oba *rekona divjega tipa pa na drugem (a¹ a² / + +); fenotip je divjega tipa. Pri trans položaju ima vsak homolog mutirani in nemutirani rekon (a¹ + / + a²); fenotip je mutant. V primeru psevdoalelnih genov pojem cis in trans položaja odgovarja *spajanju in razdvajanju, to je terminologiji, ki se uporablja pri nealelnih genih.

cis-trans preskus (cis-trans test; cis-trans Test) je preverjanje položaja dveh mutantov, ki delujeta na isto lastnost. Vprašanje je, ali ležita znotraj istega ali različnega *cistrona. Pravijo mu tudi "komplementacijski test". Mutanta v cis položaju (a¹ a² / + +) dajeta divji fenotip brez ozira na to, ali sta alela ali psevdoalela. Mutanta v trans položaju (a¹ + / + a²) dajeta divji fenotip, če sta psevdoalela (iz različnih cistronov), če pa sta alela (v istem cistronu), dajeta mutantni fenotip.

cistron (cistron; Cistron) je funkcionalen delček DNK molekule, ki daje informacijo za sestavo določene *peptidne verige. Sinonim: gen.

citarabin (l-beta-D-arabinofuranozil-citozin) je ime za nukleozidni analog, ki zavira sintezo virusne DNK. Uporablja se za zdravljenje infekcij s herpes virusi.

citofotometrija (cytophotometry; Cytophotometrie) je kvantitativno določanje lokalizacije različnih organskih spojin v celici s pomočjo *mikrospektrofotometrije. Tako na primer citofotometrično spremljajo vsebnost DNK v celici skozi njeno celotno življenje.

citogenetika (cytogenetics; Cytogenetik) je veja genetike, ki se ukvarja z morfologijo in topolodijo kromosomov in je znanost, ki združuje spoznanja in metode dveh področij: citologije in genetike. (Sutton 1903).

citogenetska karta (cytogenetic map; cytogenetische Karte) je karta, ki prikazuje lokacijo genov na kromosomih.

citohalazin B (cytochalasin B; Cytochalasin B) je metabolni produkt gliv, ki selektivno inhibira *citokinezo (delitev celice) z razkrojem *kontraktilnega obroča.

citohet (cytohet; Cytohet) je sestavljenka iz besed citoplazemski heterozigot in pomeni evkariontsko celico, ki ima dva genetsko različna tipa specifične organele. Pojav se imenuje tudi *miksoplazmija. V enocelični algi Chlamidomonas, na primer, manj pogost pojav citohetov (kloroplastov obeh staršev) zelo povečamo, če enega od staršev (+) obsevamo z ultravijoličnimi žarki. (Sager, 1973).

citokineza (cytokinesis; Cytokinese) je delitev citoplazme (delitev jedra je kariokineza). (Whitman, 1887).

citokinin (cytokinin; Cytokinin) je eden izmed adeninov s substituiranim N, ki pospešuje delitev rastlinskih celic. Izdelujejo ga tudi bakterije. Glej kinetin, zeatin.

citokrom (cytochrome; Cytochrom) je beljakovina (hemoprotein), ki prenaša elektrone v *ciklusu citronske kisline (oksidativni dihalni verigi). Ločimo več tipov: a, b in c.

citokromni sistem (cytochrome system; Cytochromsystem) predstavlja transportno verigo elektronov. Elektroni, ki nastanejo pri oksidaciji v *ciklusu citronske kisline, se prenesejo preko serije povezanih oksidacij do končnega vodika ter elektronovega akceptorja kisika, da nastane voda. Molekule, ki sodelujejo v tej transportni verigi so NAD, FAD, koencim Q, citokromi b, c, a in a₃. Citokromi so proteini, ki vsebujejo hem, zato je transport elektronov odvisen od kontinuiranih oksidacij in redukcij atoma železa, ki ga hem vsebuje.