cez-cik

cezij 137 (cesium; Cäsium) je cezijev radioizotop z razpolovno dobo okrog 30 let. Nastaja pri eksplozijah nuklearnega orožja, nesrečah v atomskih električnih centralah (Černobil in pod.) ter predstavlja enega od glavnih virov kontaminiranja z radioaktivnimi padavinami ("fallout"). O njegovem vplivu na mutagenezo so mnenja deljena.

cezijev gradient (cesium density gradient; Cäsiumgradient); cezijev klorid (CsCl) se uporablja kot gradient pri analitski in preparativni gradientni centrifugalni tehniki za izoliranje nukleinskih kislin; cezijev trifluoroacetat - CsTFA - gradient prav tako; cezijev sulfat - Cs₂SO₄ pa omogoča doseganje večjih gostot, ki so potrebne za ločitev satelitne DNK in podvojene RNK. Glej centrifugalna ločitev.

C-geni (C-genes; C-Gene) so geni, ki kodirajo konstantno regijo imunoglobulinskih proteinskih verig.

chaeta (chaeta; Chaeta) se imenuje dlačica ali ščetinica, posebno pri žuželkah.

chaetotaksija (chaetotaxy; Chaetotaxie) je taksonomski študij porazdelitve dlačic pri žuželkah.

chagas bolezen ali ameriška tripanosomija (chagas disease; amerikanische Trypanosomiasis) je bolezen pri ljudeh, ki jo povzroča Trypanosoma cruzi, ki ga prenašajo zajedalci rodov Rhodnius in Triatoma. Menijo, da je Darwin dobil chagas bolezen v Južni Ameriki, zaradi česar je ostanek življenja prebil kot invalid.

Chambonovo pravilo (Chambon's rule; Chambonsche Regel) pravi, da sekvenca baz vsakega introna pričenja z GT in končuje z AG.

Chargaff-ovo pravilo (Chargaff's rules; Chargaff-Regel) pravi, da je v DNK nekega speciesa število adeninskih ostankov enako številu timinskih; podobno je število gvaninskih enako številu citozinskih ter število purinov (A + G) je enako številu pirimidinov (T + C).

Chédiak-Steinbrinck-Higashi sindrom (syndrome; Syndrom) je napaka v *lizosomih, ki prizadene nastajanje *levkocitov in *melanocit. Deduje se avtosomno recesivno. Pacienti imajo slabše obarvane lase in oči, nenormalno so občutljivi za infekcije in pogostoma dobijo *maligne limfome. Podoben sindrom je opisan pri miših, govedu in norkah. Pri miših povzoča homologna mutacija tudi spremembo funkcije naravnih *celic ubijalk.

CHEF (clamped homogenous electric field) je okrajšava za pulzno elektroforezo z elektrodama, nameščenima pod kotom 120⁰; glej pulzna elektroforeza. (Chu in sod., 1986).

Chelicerata je poddeblo členonožcev, kamor spadajo vrste brez anten (tipalk), kot prvi par ekstremitet pa imajo kleščam podobne chelicerae.

Chinchilla lanigera je činčila, glodalec, ki ga redijo zaradi krzna. Znanih je precej mutantov glede na barvo kožuha.

Chironomus (Chironomus; Zuckmücke) je rod nežnih, primitivnih, komarjem podobnih žuželk. Stadij ličinke preživijo v stoječih vodah, močvirjih in jezerih. Celična jedra iz različnih tkiv ličink imajo velike *politene kromosome. Kromosome žleze slinavke C.thummi in C.tentans so mapirali, natančneje so proučili tudi transkripcijske procese, ki potekajo v *Balbijanijevih krožcih.

Chlamydia je rod po Gramu negativnih bakterij, ki so zajedavci živali in človeka, med njimi povzročitelji zoonoz. C.psittaci (ime je dobila po papigah - Psittaceae) prenašajo ptice, povzroča psitakozo ali ornitozo pri človeku, zvrgavanje pri drobnici (ovcah). C.trachomatis je povzročitelj trahoma, veneričnega limfogranuloma in nekaterih drugih bolezni.

Chlamydomonas reinhardi je vrsta zelenih alg, ki pripadajo deblu Chlorophyta. Pri tem speciesu so proučevali interakcijo med dednimi dejavniki v celičnem jedru in v citoplazmi.

Chlorella (tudi klorela) je rod sladkovodnih zelenih alg, pri katerem so proučevali genetsko delovanje na *fotosintezo. To algo so gojili tudi z namenom pridobivanja beljakovinske hrane (za ljudi) in krme (za živino).

Chlorophyta so zelene alge.

Chordata (vretenčarji) je živalsko deblo, ki ima hrbtenjačo (votlino z dorzalno živčno struno in s škržnimi razami v določenem stadiju razvoja).

cianoza (cyanosis; Cyanose) je plavkasto obarvanje ustnic, okončin in pod., običajno kot znak za motnje na srcu in ožilju.

CIB metoda (CIB technique; CIB-Methode) je postopek, s katerim ugotavljajo spolno vezane letalne in druge mutacije pri Drosophili melanogaster. X kromosom, ki ga uporabljajo v ta namen, ima *inverzijo, imenovano *crossover supresor, ki je letalna, in dominantni marker gen *Bar.

ciklični AMP (cyclic AMP; cyclisches AMP), okrajšava cAMP, je *adenozin monofosfat s fosfatno skupino, ki je na dveh koncih (3' in 5') povezana z ribozo, torej povezana ciklično v krožno ali ciklično molekulo. Nastane iz ATP s pomočjo encima *adenilciklaze. Na podoben način s fosfodiestrskimi vezmi (3' in 5') nastane ciklična molekula tudi gvanozin monofosfat (GMP). cAMP deluje kot *akrazin pri nižjih organizmih in je aktiven dejavnik pri ekspresiji genov tako pri prokariontih kot pri evkariontih. Pri E.coli je na primer cAMP potreben za *transkripcijo nekaterih *operonov.

ciklofosfamid (cyclophosphamide; Cyclophosphamid) je *imunosupresor.

cikloheksimid (cycloheximide; Cycloheximid) je *antibiotik, ki ga sintetizira Streptomyces griseus in je inhibitor *translacije na 80S ribosomih.

cikloserin (cycloserine; Cycloserin) je antibiotik širokega spektra, ki ga pridobivajo iz Streptomyces orchidaceus:

ciklus citronske kisline (citric acid cycle; Krebs-Cyclus) je ciklus reakcij, ki jih opravljajo encimi, pri čemer je udeležen *acetil koencim A, ki nastaja s katabolizmom maščob, proteinov in ogljikohidratov, sproščena energija pa se uporabi za tvorbo ATP iz ADP. Kondenzacija acetil-koencima A z oksal-ocetno kislino (4 C) daje citronsko kislino (6 C), po kateri je ciklus dobil ime. V nadaljevanju ciklusa oksidativne dekarboksilacije se citronska kislina razgradi v oksal-ocetno in tako ciklus zaključi. Kot rezultat je molekula aktivirane ocetne kisline razgrajena v dve molekuli CO₂, osem H atomov je oksidiranih v vodo in dobljenih je 12 molekul ATP. Encimi, ki izpeljejo ta ciklus, so v *mitohondrijih.

ciklus glioksilne kisline (glyoxylate cycle; Glyoxylat-Cyclus) je zaporedje metabolnih reakcij pri fotorespiraciji rastlin, ki vključuje tudi oksidacijo glikolata v glioksilat s pomočjo encima glikolat-oksidaze znotraj *mikroteles ali *peroksisomov.

ciklus ornitina, glej ornitinski ciklus.

ciklus prelom-fuzija-mostovi-prelom (bridge-breakage-fusion-bridge; Bruch-Fusions-Brücken Cyclus) je ciklus, ki začenja z *dicentričnim kromosomom. Tak dicentrični kromosom lahko nastane zaradi izmenjave pri *paracentrični inverziji, lahko pa kaj takega povzroči tudi radiacija. V času anafaze, ko vleče en centrosom na en pol, drugega pa na drugi, se napravi "most", ki povzroči prelom nekje med obema centrosomoma. Mesta na prelomu ostanejo *lepljiva, zato se spojijo v času duplikacije kromosoma. Rezultat take spojitve je nov dicentrični kromosom, ki se v anafazi zopet prelomi in tako nastane ciklus v procesih *mitoze. Ker prelomi ne nastajajo na istem mestu, prihaja do neprestanega spreminjanja genskih lokusov, zaradi tega pa do duplikacij (podvojitev) v eni in *delecij (izgube) v drugi celici hčeri.