lipaza (lipase; Lipase) je encim, ki cepi maščobo na *glicerol in *maščobne kisline.

lipicanec (Lipizzaner; Lipizzaner) je pasma *konj, avtohtona v Sloveniji (Lipica).

lipidi (lipids; Lipide) so biokemične snovi, ki se razlikujejo glede na topnost v organskih topilih (na pr. v alkoholu) in se slabo raztapljajo v vodi. Mednje prištevamo maščobe, olja, voske, fosfolipide, sterole, karotinoide itd.

lipidni dvoslojni model (lipid bilayer model; Lipiddoppelschicht Modell) se nanaša na strukturo celičnih membran, ki so *hidrofobne zaradi *fosfolipidov. Polarne skupine na konceh molekul so obrnjene navzven, hidrofobni repi molekul pa navznoter membrane. Proteini so v membrani včasih na zunanji, drugič na notranji strani ali pa penetrirajo skozi oba sloja.Tisti na zunanji površini navadno služijo kot določen antigeni marker ali označevalec. Sicer pa proteini v membranah opravljajo različne funkcije, kot je na pr. komuniciranje, prenos energije, transport določenih molekul skozi membrano in podobno.

lipohondrij (lipochondrium; Lipochondrium) so lipidna telesca sferične oblike in različnih velikosti v citoplazmi. V večini celic so lipohondriji zbrani v bližini jedra v coni, ki predstavlja *Golgijev kompleks. (Baker, 1951).

lipopolisaharidi (lipopolysaccharide; Lipopolysaccharid) so aktivni del bakterijskih *endotoksinov, ki so povezani s *celično steno mnogih po Gramu negativnih bakterij. Pri nekaterih vrstah živali so *mitogeni za *B limfocite.

lipoproteini srednje gostote, glej plazemski lipoproteini.

liposomi (liposomes; Liposomen) so celični vezikli, eno- ali več-lamelni, ki jih sestavljajo lecitini in drugi *lipidi. Lahko delujejo kot neke vrste umetni sistem membran za vnos polinukleotidov in drugih genskih produktov v celice; z njihovo pomočjo lahko vnašamo in stabiliziramo ekspresijo novih genov v celicah-prejemnicah. Uspešno so jih uporabili za *transfekcijo v Streptomyces bakterije. (Bangham in sod., 1965).

lipovitelin (lipovitellin; Lipovitellin) je lipoprotein z molekularno maso okrog 400 000, ki se nahaja v rumenjaku dvoživk in je lahko sestavni del nekaterih membran.

lisast (piebald; Schecke) pomeni žival, ki ima lise različnih barv na koži ali kožuhu.

lisenkizem (Lysenkoism; Lysenkoismus) je pojem, ki se je uveljavil za šolo lažne znanosti (psevdo-znanosti), ki je bila razširjena v Sovjetski zvezi med leti 1932 in 1965 in je povzočila veliko škodo v kmetijstvu ter zaostajanje na področju genetike. T. D. Lisenko (1898-1976) je bil njen ideolog; verjel je v dedovanje pridobljenih lastnosti in negiral obstoj genov, kar je prijalo tedaj prevladujoči ideologiji v SZ.

lisica (vixen; Füchsin) je samica, lisjak pa je samec vrste, za katero v slovenščini nimamo imena (fox; Fuchs).

lišaj (lichen; Flechte) je simbiont med glivo in algo, lahko tudi posebna kožna bolezen.

litičen (lytic; lytischer) je tisti, ki povzroča *lizo.

litična infekcija (lytic response; lytischer Infektionsverlauf) je za razliko od nastanka lizogenije, infekcija bakterije z *virulentnim fagom, kar povzroči *lizo celice gostitelja.

litični virus (lytic virus; lytischer Virus) je virus, ki s svojim razmnoževanjem v celici povzroči *lizo celice gostitelja.

Liturgosa je rod *bogomolk. Pri njih so intenzivno proučevali evolucijo *kariotipa.

liza (lyse; Lyse) pomeni raztapljanje ali razkroj (celic).

lizat (lysate; Lysat) je produkt celične lize; tudi populacija fagovih delcev (partiklov), ki jih izloča celica gostiteljica po litičnem razmnoževalnem ciklusu. Glej bakteriofag lambda.

lizocim (lysozyme; Lysozym) je encim, ki presnavlja *mukopolisaharide. Lizocime so izolirali iz različnih virov, od telesnih tekočin do jajčnega beljaka; vsi delujejo bakteriolitično. Lizocime, ki presnavljajo celično steno, izdelujejo tudi fagi, kar jim omogoča, da se njihovo potomstvo razširi iz celice v okolje. V laboratorijih uporabljajo lizocime iz jajčnega beljaka, s pomočjo katerih si utrejo dostop v celice za izoliranje nukleinskih kislin, proteinov, sferoplastov ali protoplastov za potrebe trasformacij ali fuzij.

lizogena bakterija (lysogenic bacterium; lysogenes Bakterium) je bakterija, ki je nosilec *temperatnega virusa v stadiju profaga; odnosno bakterija, okužena s simbiotičnim bakteriofagom.

lizogena imunost (lysogenic immunity; Immunität eines lysogenen Bakteriums) je stanje bakterijske celice, ki jo ščiti profag pred okužbo z drugim fagom istega tipa.

lizogena konverzija (Lysogenic conversion; lysogene Konversion) je sprememba fenotipa neke bakterije, bodisi v morfološkem ali metabolnem pogledu, ki je posledica *lizogenije.

lizogenija (lysogeny; Lysogenie) je stanje bakterijske celice, ki ima v svojem kromosomu vgrajen genetski material virusa, odnosno fagovo nukleinsko kislino.

lizogenirana bakterija (lysogenized bacterium; lysogenisiertes Bakterium) je bakterija, ki ima eksperimentalno vgrajen *temperatni fag, odnosno njegovo nukleinsko kislino.

lizogeni represor (lysogenic repressor; Lysogenic-Repressor) je fagov protein, ki vzdržuje *profag in s tem omogoča *lizogeno imunost.

lizogenizacija (lysogenization; Lysogenisierung) je eksperimentalna vključitev fagove nukleinske kisline (temperatnega faga) v bakterijski kromosom, običajno z namenom, da bi dobili lizogeni sev bakterije. (Ball, 1925; Bordet, 1925).

lizokrom (lysochrome; Lysochrom) je spojina, ki se raztaplja v lipidih in jih obarva.

lizosom (lysosome; Lysosom) je celična organela, ki je prvenstveno namenjena presnovi v celici pri vseh evkariontih. V lizosomih je več kot 50 vrst kislih *hidrolaz, med njimi so fosfataze, glikozidaze, proteaze, sulfataze, lipaze in nukleaze. Ti encimi lahko hidrolizirajo vse vrste makromolekul. (deDuve in sod., 1955).

lizosomne bolezni (lysosomal diseases; Lysosomendefekte) so dedne bolezni pri ljudeh, ki nastajajo zaradi pomanjkanja encimov, ki se nahajajo v *lizosomih. To so: Fabry-jeva, Gaucher-jeva, Niemann-Pick-ova, Pompejeva in Wolmanova bolezen.