transaminaze (transaminases; Transaminasen) so encimi, ki spremenijo aminokisline v keto kisline z reverzibilno reakcijo, v kateri deluje piridoksal-fosfat kot kofaktor. Primer. Aspartat amino transferaza katalizira reakcijo: Aspartat + a-ketoglutarat = oksalacetat + glutamat.

transdeterminacija (transdetermination; Transdetermination) je sprememba razvojne namembnosti celice ali skupine celic.

transducirani element (transduced element; transduziertes Element) je kromosomski fragment, ki se prenese v *transdukciji.

transdukcija (transduction; Transduktion) je prenos bakterijskega genetskega materiala iz ene bakterije v drugo z uporabo *faga kot *vektorja. V primeru restriktivne ali specifične transdukcije se prenese samo nekaj bakterijskih genov. Vzrok leži v tem, da ima fag specifično mesto prijemanja ali vgrajevanja ali *integracijo na *gostiteljevem kromosomu in se zato prenesejo samo tisti bakterijski geni, ki so blizu tega mesta. Pri splošni transdukciji se fag lahko integrira kjerkoli na kromosomu gostitelja, zato je mogoč prenos kateregakoli gena v drugo bakterijo. *Transdukcijski fagi (fagi prenašalci) so navadno defektni glede na eno ali več normalnih funkcij. Zato nimajo sposobnosti za *replikacijo (razmnoževanje) v celici gostitelja vse dotlej, dokler ne dobijo "pomoči" od normalnega faga, ki je zato dobil ime "helper" ali pomočniški fag. (Zinder in Lederberg, 1953).

transdukcijski fagi (deletion-substitution particles; transduzierender Phage) je poseben transdukcijski fag, v katerem so njegovi izgubljeni geni nadomeščeni z bakterijskimi geni.

transfekcija (transfection; Transfektion) se imenuje proces infekcije bakterijskih protoplastov samo z virusno nukleinsko kislino brez virusne proteinske kapside, kar se razlikuje od bakterijske transformacije po tem, da se slednja nanaša na intaktne bakterijske celice, ki imajo celične stene, kar zahteva dedne modifikacije celičnih lastnosti. Transfekcija se imenuje tudi vstavljanje tuje DNK v evkariontske celice, ki jih izpostavimo goli DNK. (Földes in Trautner, 1964).

transferaze (transferases; Transferasen) so encimi, ki katalizirajo prenos funkcionalnih skupin med donor- in akceptor- molekulami. Najpogosteje se prenašajo amino-, fosfatne- in glikozidne- skupine.

transfer faktor (transfer factor; Transferfaktor), okrajšava TF, je dializni ekstrakt (limfokin) iz senzibiliziranih T limfocitov, ki lahko prenese nekatere tipe celično- posredovane imunosti ali kasne preobčutljivosti iz enega individua v drugega. (Nathans in Lipman, 1961).

transferin (transferrin; Transferrin) je protein (80 kd), ki skladišči železo. Najdemo ga v serumu sesalcev kot b-globulin. Zelo pomemben je za rast. Transferinski receptorji na površini celic vežejo prehodno transferin ob prehodu železa v celico.

transformacija (transformation; Transformation) ali pretvorba je sprememba evkariontskih celic iz normalne rasti v nenormalno rast v tkivnih kulturah, kar je enako in vitro tumorju.

transformacija blast-celic (blast cell transformation; Blastzellen-Transformation) je *diferenciacija *T-limfocita, če je stimuliran z antigenom, v večji, s citoplazmo bolj bogati *limfoblast; ali preobrazba limfocitov B v plazmatke (efektorske celice) ali spominske celice.

transformacijske serije (transformation series; Transformationsreihe) pomenijo različno izražanje lastnosti, od hipotetično najbolj primitivnega (pleisomorfnega) do najbolj popolnega (apomorfnega) stanja.

transformanti (transformants; Transformanten) so celice, ki pridobijo dedno modifikacijo, potem ko so bile izpostavljene nekemu agensu ali potem, ko so vanje vgradili DNK-plazmid.

transformer gen (transformer; Transformer-Gen), okrajšava tra, je gen na tretjem kromosomu Drosophile, ki povzoča spremembo homozigotnih samic v sterilne samce.

transgene živali (transgenic animals; transgene Tiere) so živali, v katere je eksperimentalno vgrajen kloniran genetski material. Navadno pridejo do transgenih živali z injiciranjem genskih konstruktov v *pronukleus jajčec, ki se nato za stalno integrirajo v *genom. Namen transgeneze domačih živali je izboljšanje pridelave hrane, volne, odpornosti, pridelovanje rekombinantnih proteinov v mlečnih žlezah, v novejšem času tudi poizkusi s *ksenoplastičnimi presaditvami organov (“ksenotransplantacije”). Če je transgeneza uspešna, je treba najprej preizkusiti transgeno dedovanje in učinke; razmnožiti živali do elitne črede ali jate; razširiti uporabo teh plemenskih živali v proizvodne reje in končno pričeti s selekcijo živali v teh rejah.

transgresivni heterozis (transgressive heterosis; Transgressionsheterosis) je povečanje pridelka zaradi kombinacijskega križanja dveh genotipov, ki se razlikujeta glede števila in velikosti neke lastnosti. Tako na primer pri paradižniku križanje dveh linij, prve z velikim številom majhnih plodov in druge z majhnim številom velikih plodov, daje potomstvo s srednjim številom srednje velikih plodov, kar se odraža v večkratnem pridelku hibridov. Poizkusi s številom in debelino mišičnih vlaken niso dali podobnih rezultatov.

transkripcija (transcription; Transkription) ali po slovensko prepisovanje, je izdelava RNK molekule na podlagi matrice v DNK s pomočjo RNK polimeraze. Transkripcija je eden izmed poglavitnih genetskih dogodkov, zato so o njej napisane številne in obsežne študije.

transkripcijska enota (transcription unit; Transkriptionseinheit) je del DNK med začetkom in koncem transkripcije s pomočjo RNK polimeraze. V transkripcijski enoti je lahko več genov; pri prokariontih se prevajajo policistronski transkripti. Pri evkariontih pa s translacijo dobimo eno samo proteinsko molekulo iz mRNK molekule, ker so primarni transkripti pred izhodom iz jedra predelani v monocistronske mRNK molekule. (Hayashi in sod., 1964; Szybalski in sod., 1970).

transkriptaza (transcriptase; Transkriptase) je sinonim za RNK polimerazo. (Spiegelman in Hayashi, 1963).

translacija (translation; Translation) ali po slovensko prevajanje, pomeni nastajanje proteina na podlagi informacije mRNK v ribosomih, kjer se pričenja na 5’ koncu mRNK traku in ki poteka skozi ribosome nanizane eden za drugim. Navezava aminokislin v peptid se začenja na amino koncu in končuje na karboksilnem. V ribosomu sta dve prijemališči za tRNK: P (peptidil-tRNK) mesto drži tRNK molekulo pritrjeno na rastoči konec polipeptida; A (aminoakril-tRNK) prijemališče pa drži prihajajočo tRNK molekulo, ki prinaša naslednjo aminokislino. tRNK se pripenja s svojimi antikodoni na bazne pare komplementarnih kodonov v mRNK. Proces pripenjanja aminokislin opravlja peptidna transferaza, encim, ki je tesno vezan na ribosom. Glej translokaza.

translacija mRNK v Xenopus-oocitah (oocyte assay of mRNA; Translation vom mRNA in Xenopus-Oocyten) je tehnika, ki jo je razvil J. B. Gurdon. Z mikroinjiciranjem nanograma mRNK v oocito Xenopus-a (žaba krempljača), se ta mRNK uspešno prevaja. To je dokaz, da oocita ni sposobna določiti porekla mRNK. (Gurdon in sod., 1971).

translacijska amplifikacija (translational amplification; Amplifikation auf Translationsebene) je mehanizem za izdelavo velikih količin polipeptidov, ki temelji na podaljšanju trajnosti mRNK. Tako je na primer samo ena kopija gena za ovalalbumin v genomu kokoši; veliko ovalalbumina pa nastane nato v jajcevodu s translacijsko amplifikacijo.

translokacija (translocation; Translokation) se imenuje kromosomska aberacija, ki pomeni spremembo pozicije kromosomskega segmenta. Razlikujemo intrakromosomsko translokacijo, ki pomeni premestitev dela kromosoma na drugo mesto na istem kromosomu, temu pravijo tudi transpozicija. Interkromosomska translokacija pa je izmenjava delov med nehomolognimi kromosomi; taka translokacija je lahko recipročna, nerecipročna, insercijska, dicentrična, acentrična, pericentrična in podobno.

translokacijski Downov sindrom (translocation Down syndrome; Translokations-Mongolismus) je translokacija, povzročena s tremi kopijami 21. kromosoma, toda v tem primeru je tretji kromosom translociran na drug, običajno 14. kromosom. V družinah, kjer je eden od staršev translokacijski heterozigot, je verjetnost za otroka z Downovim sindromom 33%.

translokacijski heterozigot (translocation heterozygote; Translokations-Heterozygote) je individuum, ki ima dva para homolognih kromosomov, ki sta izmenjala nehomologne alele z enim od vsakega para, tako da ima vsak par homologen in nehomologen del. Zaradi tega pride v pahitenu mejoze do *kvadrivalentov, njihova kasnejša cepitev na štiri kromosome pa je odvisna od orientacije centromere; imamo dve možnosti za razdružitev kvadrivalentov: priležno in izmenično. Pri priležni razdružitvi dobi vsaka celica hči po en normalen in en translociran kromosom, pri izmenični pa gresta translocirana kromosoma v eno, normalna pa v drugo celico – hči.

translokacijsko kartiranje (translocation mapping; Translokationskartierung) se imenuje kartiranje genov s pomočjo translokacijskih kromosomov kot markerjev (označevalcev). Semisterilnost, ki je običajno povezana s strukturnimi translokacijskimi heterozigoti, je fenotipični marker, ki ga lahko uporabimo za lociranje mesta preloma namesto običajnih gen-markerjev.

translokaza (translocase; Translocase) je protein, ki napravi kompleks z GTP in ribosomom. Translokacija tRNK iz A na P prijemališče v ribosomu je povezana s hidrolizo GTP v GDP in sprostitvijo translokaze. Glej translacija.

transmutacija (transmutation; Transmutation) je sprememba enega elementa v drugega, proces, ki ga spremlja radioaktivni razpad.

transplantacija (transplantation; Transplantation) je izraz za presajanje dela organizma ali tkiva na isti ali drug organizem. Presajanje ima pri živalih in rastlinah različen pomen.

transplantacijski antigen (transplantation antigen; Transplantationsantigen) je protein, ki ga kodirajo geni poglavitnega (pri ljudeh HLA, pri miših H2) histokompatibilnostnega kompleksa ali histokompatibilnostni geni, prisotni v večini celic vretenčarjev. Transplantacijski antigeni so tarča za T-limfocite, če so različni od gostiteljevih.

transplantat, glej presadek.

transponirajoči elementi (transposable elements; transponierbare Elemente) so DNK sekvence, ki lahko prehajajo iz enega mesta na kromosomu na drugo mesto. Za tak prehod sta potrebna encima *transposaza in *resolvaza, ki razpoznavata kratke nukleotidne sekvence in ki se ponavljajo v obratnem vrstem redu na obeh koncih elementa. Transponirajoče elemente je odkrila Barbara McClintock (glej *aktivator-disociacijski sistem) pri koruzi in jih poimenovala *kontrolni elementi. Danes vemo, da je Ac lokus McClintockove transponirajoči element velikosti 4,6 kb in da je Ds *defekten odsek DNK, ki je nastal iz Ac elementa zaradi kratke *delecije v njegovem genu za transposazo. Transponirajoče elemente so nato odkrili še v bakterijah kot *insercijske sekvence, v *kvasovkah kot ty elemente, pri Drosophili kot *copia in *P elementi. (McClintock, 1952; Cohen, 1976).

transposaza (transposase; Transposase) je encim, ki katalizira vcepitev *transposona. (Berg, 1977).

transposoni (transposons; Transposonen) je vrsta transponirajočih elementov, koščkov DNK, tako pri prokariontih kot pri evkariontih, ki imajo ob bokih *invertirane ponavljajoče sekvence in te neposredno ob bokih *direktne ponovitve sekvenc. Transposoni imajo navadno poleg genov, potrebnih za njihovo vcepitev, še druge gene, kot so na primer geni za odpornost proti antibiotikom, za fermentacijo sladkorja, za izdelovanje toksinov in podobne.

transposonska mutageneza (transposon tagging; Transposonmutagenese), tudi insercijska mutageneza, pomeni vnos mobilnega genetskega elementa v tkiva, ki jih nameravamo spremeniti z mutagenezo. Poleg tega služi v genetski tehniki za izoliranje genov v genskih bankah. (Bingham in sod., 1981).

transpozicija (transposition; Transposition) je proces vcepitve kopije transponirajočega elementa na drugo mesto, medtem ko ena kopija ostane na originalnem mestu.

Treponema je rod anaerobnih, po Gramu negativnih, tankih, vijačno zavitih bakterij. Med njimi sta patogeni vrsti T.pallidum, povzročitelj sifilisa in T.hyodysenteriae, povzročitelj krvave griže pri prašičih.