inervacija (innervation; Innervierung) je povezava organa z živčevjem.

infekcijski prenos (infectious transfer; infektiöse Übertragung) je hitro razmnoževanje ekstrakromosomskih elementov (episomov) od celic darovalca (donatorja) na celice prejemnika (recipienta) v bakterijski populaciji.

infektivna nukleinska kislina (infectious nucleic acid; infektiöse Nucleinsäure) je očiščena virusna nukleinska kislina, ki je sposobna okužiti celico gostitelja in s tem izdelave virusnega potomstva.

infektivni delci faga (infective phage particles; infektiöse Phagenpartikel), glej latentno obdobje.

informacijska RNK (messenger RNA; Boten-RNA), tudi “obveščevalna RNK”, okrajšava mRNK, je molekula RNK, ki ima vlogo posrednika za določanje zaporedja aminokislin pri *translaciji in nastajanju polipeptidov. Pri evkariontih nastaja mRNK v jedru celice iz predinformacijskih RNK molekul. (Brenner in sod., 1961; Jacob in Monod, 1961).

informacijski ribonukleoproteinski delec (messenger ribonucleoprotein particle; Boten-Ribonukleoprotein-Teilchen), okrajšava mRNP, je v evkariontskih celicah citoplazemski produkt, ki povezuje mRNK z različnimi proteini. Lahko je prost ali pa vezan na poliribosome. (Spirin in sod., 1964).

informosom (informosome; Informosom) je mRNK molekula, ki jo ščiti proteinski plašč pred prebavo z nukleazami. Take molekule naj bi vstopale v citoplazmo iz jedra. (Spirin in sod., 1964).

infuzija (perfusion; Infusion) je injektiranje tekočine v arterije.

iniciator, glej začetnik

iniciacijski faktorji glej začetni faktorji.

iniciacijski kodon (initiation codon; Start-Codon) tudi začetni ali startni kodon, je kodon, ki določa prvo aminokislino v polipeptidni verigi. Pri bakterijah je to ali AUG, ki je prevajan kot n-formil metionin (modificirana aminokislina), ali redkeje GUG, ki kodira valin. Pri evkariontih je to vselej AUG in je prevajan v metionin.

inicialna RNK (initiator RNA; Initiator RNA), okrajšava iRNK, je oligonukleotid (9 - 10 nukleotidov), ki predstavlja *začetno ali primer RNK za *Okazaki fragmente pri *replikaciji DNK. (Reichard in sod., 1974).

inkapsidiranje (incapsidation; Encapsidierung) je izdelava *kapside okrog genetske snovi nekega virusa.

inkompatibilnost (incompatibility; Unverträglichkeit) ali neskladnost je v *imunologiji genetska razlika in razlika v antigenih med tkivi darovalcev in prejemnikov (donatorjev in recipientov), ki izzovejo imunološki odgovor zavrnitve. (Stout, 1918; Raper in Esser, 1964).

inokulum (inoculum; Impfkultur) ali vcepek je skupek celic, ki jih uporabimo za začetek odnosno nasaditev nove kulture.

insercija, glej vstavljanje.

insercijske sekvence (insertion sequences; Insertionssequenzen), okrajšava IS, so majhni *transposonski elementi, ki kodirajo proteine za njihovo lastno *transpozicijo. Včasih pride do letalnih mutacij, ča so vstavljeni v življenjsko pomembne gene, pri čemer pride do delecij zaradi nepopolnega izreza.

insercijski vektor (insertion vector; Insertionsvektor) je fag kot vektor za kloniranje; običajno l, ki ima edinstveno restrikcijsko mesto v nepomembni regiji. Glej lambda vektor za kloniranje.

insercijsko inaktiviranje (insertional inactivation; Insertionsinaktivierung) je tehnika, s katero klonirajo tujo DNK na restrikcijsko mesto, ki leži znotraj sekvence za kodiranje nekega vektorjevega gena. S tem prekinejo gensko sekvenco, zato njegova ekspresija v prvotni obliki ni mogoča. Ta postopek omogoča odkrivanje rekombinantnih molekul, ki nastajajo ob transformaciji. Primer: kloniranje na Pst mesto vektorja pBR322 inaktivira gen za odpornost na ampicilin, ne prizadene pa gena za odpornost na tetraciklin. Po transformaciji bodo celice z rekombinantnimi molekulami občutljive za ampicilin in odporne na tetraciklin.

insercijsko mesto (insertion site, cloning site; Insertionsstelle) je restrikcijsko mesto v vektorjevi DNK molekuli, kamor lahko vstavimo tujo DNK. Izraz uporabljajo tudi za mesto, kjer se integrira transposon ali *insercijska sekvenca.

in situ hibridizacija (in situ hybridization; in situ-Hybridisierung) je postopek, ki ga uporabljamo za odkrivanje DNK segmentov na kromosomih, ki so komplementarni določenim (specifičnim) markiranim nukleinskim kislinam. Ta postopek so prvikrat uporabili za dokazovanje, da je rRNK v nukleolus-organizatorju. (Gall in Pardue, 1969; John in sod., 1969).

instinkt (instinct; Instinkt) je prirojen vzorec obnašanja.

instrukcijska teorija (instructive theory; Instruktions-Theorie) je bila teorija s področja imunologije, po kateri naj bi bila specifičnost antitelesa proti antigenu izoblikovana šele ob stiku z njim. Danes je v veljavi *kolalna selekcijska teorija, ki pravi, da je specifičnost antitelesa vnaprejšnja, torej pred stikom z antigenom,