imunska supresija (immunological suppression; Immunsuppresion), tudi imunska oslabitev, je genetsko ali kako drugače povzročeno stanje, v katerem se imuni sistem nekega osebka ni sposoben upreti večini ali celoti antigenov.

imunska toleranca (immunological tolerance; immunologische Toleranz), tudi imunska paraliza, je neodzivnost na substanco, za katero bi pričakovali, da bo izzvala *imuni odgovor. Toleranco na določen tuji antigen lahko povzročimo, če embrio sesalca ali ptice izpostavimo temu tujemu antigenu. Pri odraslih živalih lahko pride do tega pojava zaradi inaktiviranja limfocitov, običajno z *imunsko supresijo.

imunski preskus (immunoassay; Immuntest) je način identificiranja proteinov z uporabo protiteles, specifičnih za določen protein. Precipitiran kompleks protein/protitelo je znak za pozitiven rezultat preskusa. Protitelo je lahko radioaktivno markirano (radio-imunski preskus) ali pa vezano na encim, ki katalizira reakcijo, ki jo zlahka spremljamo (*ELISA).

imunski spomin (immunological memory; immunologisches Gedächnis) je sposobnost imunološkega sistema, da se hitreje in učinkoviteje odzove na vsak naslednji stik z antigenom, kot se to dogaja s primarnim imunskim odgovorom ob prvem stiku z antigenom

inaktivacijski center (inactivation center; Inaktivierungszentrum) je mesto na X kromosomu pri miših, ki določa stopnjo, do katere so translocirani avtosomni geni inaktivirani, če delujejo povezano z geni na X kromosomu, a so zaradi naključnega inaktiviranja X kromosoma v celici prav tako inaktivirani.

inaktiviranje očetovega X kromosoma (paternal X-inactivation; Inaktivierung des väterlichen X-Chromosoms) je *dozacijska kompenzacija, ki so jo ugotovili pri vrečarjih, kjer je v somatskih celicah samic inaktiviran očetov X kromosom.

inaktiviranje X kromosoma (X chromosome inactivation; Inaktivierung des X-Chromosoms) je pojav, da pride že v zgodnjem razvoju embriov samic pri sesalcih do *represije enega od obeh X kromosomov v somatskih celicah kot dozacijska kompenzacija. Inaktiviranje je naključno, vse nastale celice pa so kloni prvotne in je zaradi tega samica sesalcev mozaik, sestavljen v tem pogledu iz dveh tipov celic; en tip ima aktiven očetov, drugi pa materin X kromosom. Inaktivirani kromosom je viden kot zgoščen kromatin (*Barrovo telesce) ali *spolni kromatin.

Inarticulata je naddeblo (superphylum) nevretenčarjev; obsega nesegmentirane protostome, ki imajo coelom.

inbridirana linija (inbred strain, line; Inzuchtstamm, -linie) je skupina v ozkem sorodstvu vzgojenih organizmov, ki so zaradi tega genetsko identični z izjemo razlik med spoloma.

inbriding (inbreeding; Inzucht) je medsebojno parjenje sorodnih individuov.

indol (indol; Indol) je pogosta organska snov; mikroorganizmi iz njega izdelujejo aminokislino triptofan, drugi mikroorganizmi pa ustvarjajo indol z razkrojem triptofana. Glej triptofan sintetaza.

indolocetna kislina (indolacetic acid; Indolessigsäure) je *fitohormon *avksin.

inducirana diferencijacija (dependent differentiation; induzierte Differenzierung) je diferencijacija embrionalnega tkiva, ki jo povzoči drugo tkivo ali dražljaji in je od teh dražljajev tudi odvisna.

inducirana mutacija (induced mutation; induzierte Mutation) je genska sprememba, povzročena z delovanjem *mutagena.

inducirani encim (inducible enzyme; induzierbares Enzym) je encim, ki je sintetiziran samo zaradi delovanja *induktorja.

indukcija (induction; Induktion) je (1) stimuliranje sinteze nekega encima z delovanjem določenega *induktorja, kar imenujejo v genetiki tudi encimatska indukcija (Monod in sod., 1951); (2) stimuliranje *lizogene bakterije za izdelavo infektivnega faga, kar imenujejo v genetiki indukcija profagov (Lwoff, 1953); (3) sprememba profaga v vegetativno stanje, kar je dobilo ime zigotna indukcija (Jacob in Wollmann, 1956); medsebojni vpliv med celicami ali tkivi na usodo v razvoju, kar imenujejo tudi embrionalna indukcija.

indukcija fagov (phage induction; Phageninduktion) se imenuje stimulacija *profaga, da preide v *vegetativno stanje. To dosežemo z ultravijoličnim obsevanjem lizogenih celic, a tudi z rentgenskimi žarki, vodikovim peroksidom in z nekaterimi drugimi dejavniki.

indukcijski sistem (inducible system; induzierbares System) je regulacijski sistem, v katerem proizvod *regulator gena *represor protein blokira transkripcijo *operona. *Efektorska molekula (ali induktor) inaktivira represor in omogoča mRNK, da sproži sintezo; torej poteka transkripcija samo ob prisotnosti efektorske molekule. Glej regulator gen.

induktor (inducer; Induktor), slovensko tudi povzročitelj, se imenujejo majhne organske molekule, ki v celici povzročajo nastanek večje količine encimov, namenjenih metabolizmu. Induktorji spadajo med *efektorske molekule. V angleščini razlikujejo pojma "inducer", ki je celični povzročitelj sinteze in "inductor", ki je splošnejši pojem za povzročitev procesov, sprememb, itd. (Jacob in Monod, 1961).