dol-drs

dolge terminalne ponovitve sekvenc (long terminal repeats; large terminale Sequenzwieder-holungen), okrajšava LTRs, so področja z več sto baznimi pari na konceh DNK retrovirusov. To jim omogoča funkcijo bistvenih dejavnikov za ekspresijo evkariontskih genov, kot je pobuda za začetek sinteze (promocija), iniciacija ter poliadenilija transkriptov.

dolgofazni raztros (long period interspersion; langphasige Einsteuung) je posebna oblika *genoma, pri kateri se izmenjujejo dolgi odseki zmerno *repetitivnih in *nerepetitivnih sekvenc DNK.

Dollo-jev zakon (Dollo's law; Dollo-Regel) pravi, da je evolucijski proces za vsako vrsto ireverzibilen. Obstoječi speciesi se ne morejo več povrniti v primitivnejšo obliko ali predhodno vrsto.

določanje spola (sex determination; Geschlechtbestimmung) je pri večini vrst opravljeno pri oploditvi. Za sesalce je značilno, da ima semenčica lahko Y kromosom (kar daje samce) ali X kromosom (kar daje samice). Pri pticah in mnogih dvoživkah pa se v tem pogledu razlikujejo jajčeca (Z kromosom daje samce, W samice).

dominanca (dominance; Dominanz) se nanaša na alel, ki pride do popolnega izraza v *fenotipu, četudi je v heterozigotnem, heterokariontnem ali heterogenotnem stanju. Aleli, ki jih v fenotipu prekrivajo dominantni aleli, so *recesivni. Včasih pride do izraza dominantni alel šele pozno v razvoju, tedaj pravimo, da kaže alel zapoznelo dominanco (primer: *Huntingtonova chorea).

donator (donor; Spender) slovensko: darovalec (dajalec); pomeni osebek, ki mu odvzamemo tkivo ali organ za prenos drugemu osebku (receptorju - prejemniku).

dotted je gen (simbol Dt) na 9. kromosomu pri koruzi, ki vpliva na pogostost mutacije gena a v A na 3. kromosomu.

dovzetnost za indukcijo (aptitude; Empfänglichkeit für Induktion) je specifično fiziološko stanje pri *lizogenih bakterijah, da te lahko proizvedejo infektivne *bakteriofage, če nanje deluje indukcijska substanca.

Downov sindrom (Down syndrome; Down-Syndrom) je mentalna zaostalost zaradi *trisomije 21. kromosoma pri človeku. Sinonim *mongolizem uporabljajo zaradi poudarjenih ličnic in poševnih oči pri pacientih.

doza (dose; Dosis) pove, kolikokrat se nek določen gen pojavlja v celičnem jedru. Razlikujemo še radiacijsko dozo, ki pa je obseg obsevanja nekega osebka, organa ali tkiva, ki ga merimo z rentgeni, radi in repi. Sicer doza v pogovornem jeziku pomeni natančno odmerjeno količino ali odmerek.

dozacija genov (gene dosage; Gendosis) pomeni število, kolikokrat se pojavlja nek gen v celičnem jedru.

dozacijska kompenzacija (dosage compensation; Kompensierung des Gen-Dosis-Effects) je mehanizem, ki ureja ekspresijo spolno vezanih genov, ki se razlikujejo v pogledu *doze pri samcih in samicah tistih speciesov, pri katerih je spol determiniran z XX in XY kromosomi. Hipotezo je postavila Mary Lyon (zato tudi hipoteza Lyonove), ki pravi, da je pri sesalcih dosežena dozacijska kompenzacija z inaktiviranjem enega od X kromosomov (naključno izbranem) v somatskih celicah samic. Inaktivirani X daje *Barrovo telesce ali spolni kromatin. V primerih polisomije X kromosoma (večje število X kromosomov) so vsi, razen enega, inaktivirani.

dozimeter (dosimeter; Dosimeter) je instrument, s katerim merimo skupno prejeto radiacijo ali dozacijo.

dozorela mRNK (mature mRNA; reife mRNA) je mRNK, ki po *post-transkripcijski modifikaciji zapusti jedro.

dozorevanje (maturation; Maturation) se imenujejo vsi procesi med transkripcijo rRNK genov in po njej, ki dajejo iz rRNK-predhodne (precursor) molekule zrelo rRNK. Dozorevanje mRNK se imenuje *predelava (processing), dočim pravijo procesom, ki delujejo v času dozorevanja tRNK, "urejanje" (trimming).

D-pentlja (D-loop; D-Schleife), okrajšava D, izhaja iz angleške besede displacement, kar pomen premik ali premestitev. D-pentlja ima dva pomena: prvi pomeni segment mitohondrijske DNK, v kateri je en trak odmaknjen zaradi parjenja drugega komplementarnega traku s kratkim odsekom RNK baz; drugi se nanaša na izstopajočo zanko, ki nastane na začetku podvajanja DNK in je iz enega samega traku, ki se ne podvaja, medtem ko se drugi trak normalno podvaja. Poleg tega omogoča hibridizacija genomskega klona s komplementarno cDNK ugotavljanje eksonov in intronov. S pomočjo D-pentelj v tem primeru določimo dolžino intronov. Na tem temelji t. im. kartiranje D-pentelj, kar je v bistvu kartiranje intron/eksonskih segmentov.

dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.

Drosophila je rod žuželk, ki spada med Diptera; opisanih je okrog 900 speciesov. To mušico so med vsemi živečimi organizmi doslej najbolj natančno proučevali tako genetiki kot tudi citologi. Rod (genus) delijo na devet podrodov (subgenera): Hirtodrosophila, Pholadoris, Drosilopha, Phloridosa, Siphlodora, Sordophila, Sophophora in Drosophila. D.melanogaster ali vinska mušica, ki je za genetiko najpomembnejša, spada med Sophophora.

drseče povprečje (moving average; gleitender Mittelwert) je statistični postopek, ki pride v poštev pri izravnavanju serije opažanj ali pri seriji srednjih vrednosti za neko lastnost, ki smo jo (linearno) klasificirali glede na neko drugo lastnost. Uporabimo linearno kombinacijo, na primer: x₀^' = ( x_-1 + 2x₀ + x₊₁)/4, pri čemer je x_-1 predhodna vrednost x₀, x₊₁ pa naslednja vrednost od x₀..