|
|
d-del (dalton unit; Dalton-Einheit), je enota enaka masi vodikovega atoma (1,67 x 20-24 g). Megadalton je 1 x 106 daltonov. Poimenovanje v čast kemiku Johnu Daltonu. je velik črno-rdeč metulj, ki mu pravijo *monarh. Njegove ličinke se hranijo na rastlinah z mlečkom, kot so na primer Asclepidaceae (kokoševci), ta pa je toksičen za vretenčarje. Zaradi tega se ptiči in drugi sovražniki temu metulju izogibajo. Glej mimikrija. je rastlina - navadni kristavec, ki so ga uporabljali za študij *polisomije. je insekticid diklor-difenil-trikloretan, mnoge žuželke so postale nanj odporne; škodljiv je za zdravje. (tudi *dekstran)je zaščitna znamka za izmenjevalca anionov. (familial hypercholesterolemia; familiäre Hyperholesterinämie), kratica FHC, je dedna bolezen pri ljudeh, ki se kaže v povečani koncentraciji lipoproteinov majhne gostote (LDL) v krvi. Deduje se avtosomno dominantno, gen je na 14. kromosomu. Pogostost heterozigotov pri Evropejcih, Američanih in Japoncih je 1 : 500, zato je to najbolj pogosta doslej ugotovljena dedna bolezen.. Homozigoti so redki (1 na milijon). Mutantni gen je *LDL-receptor; njegova aktivnost je pri heterozigotih zmanjšana na polovico; pri homozigotih je ni. Zaradi pomanjkljive *endocitoze, ki je odvisna od receptorjev, se LDL kopiči v plazmi, *holesterol se odlaga na stene krvnega ožilja, posledica je arterioskleroza. Glej plazemski lipoproteini. (inborn error; angeborene Stoffwechselstörung) je genetsko pogojena presnovna bolezen, ki se pojavlja kot blokada v presnovi zaradi napake, ki je biokemične narave. (gene pool; Genpool) je celotna genetska informacija, ki jo ima nek ploden član v populaciji, ki se spolno razmnožuje. (Dobzhansky, 1951). (hereditiy; Vererbung) je fenomen prenosa bioloških lastnosti iz generacije v generacijo. Genetika je dokazala, da je dednost posledica prenosa genov od staršev na potomstvo. Geni, ki so lahko med seboj v interakciji, a tudi z okoljem, izdelajo fenotip; zaradi tega so potomci podobni staršem in drugim sorodnikom bolj kot nesorodnim osebkom.dedovanje kvantitativnih lastnosti (quantitative trait inheritance; Vererbung der quantitativen Merkmalen) pomeni posebno področje v genetiki, ki se ukvarja s *kvantitativnimi lastnostmi in se zato imenuje *kvantitativna genetika. Za kvantitativne lastnosti je značilno, da se fenotipi razvrščajo v kontinuirano variacijo; pri dedovanju ne prihaja do segregacije v razrede v skladu Mendelovimi razmerji. (matrilinear inheritance; Verebung in der mütterlichen Linie) pomeni prenos citoplazemskih delcev na potomstvo samo po materini strani.dedovanje pridobljenih lastnosti (inheritance of acquired characteristics; Vererbung erworbener Eigenschaften) pomeni pojav, da potomci podedujejo tiste lastnosti, ki so jih pridobili starši kot reakcijo na vplive iz okolja in niso posledica delovanja genov. Glej lamarkizem. (defective virus; defectes Virus) je virus, ki se ne more sam brez prisotnosti pomočniškega (helper) virusa razmnoževati v celici gostitelja. (deficiency; Defizienz) je v *citogenetiki izguba kromosomskega segmenta, imenovana tudi *delecija. V strukturnih heterozigotih (ki imajo en normalen in drugi skrajšan kromosom) napravi normalni kromosom v času *mejoze neparno pentljo na mestu delecije drugega kromosoma. Deficienca je lahko tudi imunska, replikacijska in podobno, vselej pomeni izgubo ali pomanjkanje nečesa. Glej delecija, deficientna pentlja. (deficiency loop; Defizienzschleife) je pentlja, ki nastane zaradi deficience parnega kromosoma pri politenskih kromosomih, kar omogoča meritev velikosti izgubljenega segmenta. (deformylase; Deformylase) je encim pri *prokariontih, ki odstrani formilno skupino od NH2 konca aminokisline. (decarboxylation; Decarboxylierung) je odstranitev *karboksilne skupine (COOH) iz organskih spojev, pri čemer se sprošča CO2. (dextran; Dextran) je polisaharid, polimer glukoze. (C-type particles; C-Typ-Partikel) je skupina RNK virusov, ki so si pod elektronskim mikroskopom podobni, imajo centralni *nukleotid s sferično RNK. Ti virusi so povezani s *sarkomom in *levkemijo. Označba "C", ki jo v tem primeru uporabljajo, pomeni namreč "cancer" (rak). (deletion; Deletion) pomeni izgubo dedne snovi iz kromosoma. Velikost te izgube je različna; od enega nukleotida do večjega števila genov. Če je delecija na koncu kromosoma, ji pravimo terminalna delecija, v nasprotnem primeru je to notranja ali interkalarna delecija. Deleciji posameznih nukleotidov pravijo tudi "točkovna delecija", ki je velikokrat vzrok za mutacijo genov. (deletion method; Deletionsmethode) je metoda izoliranja specifične *mRNK molekule s *hibridizacijo DNK molekul, ki imajo genetsko delecijo. (cell division; Zellteilung) je pri prokariontih *cepitev (delitev celice enostavno na dve celici hčeri), pri evkariontih je to *mitoza, ki prav tako daje dve celici hčeri. (partial digest; Partialverdau), tudi delna restrikcija ali razgradnja, se imenuje v molekularni genetiki nepopolna razgradnja DNK z restrikcijsko endonukleazo, kar se pogosto uporablja pri restrikcijskem kartiranju. (partial denaturation; teilweise Denaturierung) je nepopolno razvitje dvojne vijačnice DNK, ki prizadene predvsem predele z veliko A-T parov. Ti pari so manj odporni na povečano temperaturo, ker imajo dve vodikovi vezi; (C-G pa imajo tri vezi). (working hypothesis; Arbeitshypothese) je hipoteza, ki predstavlja podlago za bodoča raziskovanja. (Working dogs; Arbeitshunde) je pasemska skupina psov, glej pes.
|