A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
d-del
den-dev
dez-dif
dig-dir
dis-DNK
dol-drs
dru-dvo

 

 

d-del

d - dalton (dalton unit; Dalton-Einheit), je enota enaka masi vodikovega atoma (1,67 x 20-24 g). Megadalton je 1 x 106 daltonov. Poimenovanje v čast kemiku Johnu Daltonu.

Danaus plexippus je velik črno-rdeč metulj, ki mu pravijo *monarh. Njegove ličinke se hranijo na rastlinah z mlečkom, kot so na primer Asclepidaceae (kokoševci), ta pa je toksičen za vretenčarje. Zaradi tega se ptiči in drugi sovražniki temu metulju izogibajo. Glej mimikrija.

Datura stramonium je rastlina - navadni kristavec, ki so ga uporabljali za študij *polisomije.

DDT je insekticid diklor-difenil-trikloretan, mnoge žuželke so postale nanj odporne; škodljiv je za zdravje.

DEAE - celuloza (tudi *dekstran)je zaščitna znamka za izmenjevalca anionov.

dedna hiperholesterolemija (familial hypercholesterolemia; familiäre Hyperholesterinämie), kratica FHC, je dedna bolezen pri ljudeh, ki se kaže v povečani koncentraciji lipoproteinov majhne gostote (LDL) v krvi. Deduje se avtosomno dominantno, gen je na 14. kromosomu. Pogostost heterozigotov pri Evropejcih, Američanih in Japoncih je 1 : 500, zato je to najbolj pogosta doslej ugotovljena dedna bolezen.. Homozigoti so redki (1 na milijon). Mutantni gen je *LDL-receptor; njegova aktivnost je pri heterozigotih zmanjšana na polovico; pri homozigotih je ni. Zaradi pomanjkljive *endocitoze, ki je odvisna od receptorjev, se LDL kopiči v plazmi, *holesterol se odlaga na stene krvnega ožilja, posledica je arterioskleroza. Glej plazemski lipoproteini.

dedna napaka (inborn error; angeborene Stoffwechselstörung) je genetsko pogojena presnovna bolezen, ki se pojavlja kot blokada v presnovi zaradi napake, ki je biokemične narave.

dednina (gene pool; Genpool) je celotna genetska informacija, ki jo ima nek ploden član v populaciji, ki se spolno razmnožuje. (Dobzhansky, 1951).

dednost (hereditiy; Vererbung) je fenomen prenosa bioloških lastnosti iz generacije v generacijo. Genetika je dokazala, da je dednost posledica prenosa genov od staršev na potomstvo. Geni, ki so lahko med seboj v interakciji, a tudi z okoljem, izdelajo fenotip; zaradi tega so potomci podobni staršem in drugim sorodnikom bolj kot nesorodnim osebkom.

dedovanje kvantitativnih lastnosti (quantitative trait inheritance; Vererbung der quantitativen Merkmalen) pomeni posebno področje v genetiki, ki se ukvarja s *kvantitativnimi lastnostmi in se zato imenuje *kvantitativna genetika. Za kvantitativne lastnosti je značilno, da se fenotipi razvrščajo v kontinuirano variacijo; pri dedovanju ne prihaja do segregacije v razrede v skladu Mendelovimi razmerji.

dedovanje po materini strani (matrilinear inheritance; Verebung in der mütterlichen Linie) pomeni prenos citoplazemskih delcev na potomstvo samo po materini strani.

dedovanje pridobljenih lastnosti (inheritance of acquired characteristics; Vererbung erworbener Eigenschaften) pomeni pojav, da potomci podedujejo tiste lastnosti, ki so jih pridobili starši kot reakcijo na vplive iz okolja in niso posledica delovanja genov. Glej lamarkizem.

defektni virus (defective virus; defectes Virus) je virus, ki se ne more sam brez prisotnosti pomočniškega (helper) virusa razmnoževati v celici gostitelja.

deficienca (deficiency; Defizienz) je v *citogenetiki izguba kromosomskega segmenta, imenovana tudi *delecija. V strukturnih heterozigotih (ki imajo en normalen in drugi skrajšan kromosom) napravi normalni kromosom v času *mejoze neparno pentljo na mestu delecije drugega kromosoma. Deficienca je lahko tudi imunska, replikacijska in podobno, vselej pomeni izgubo ali pomanjkanje nečesa. Glej delecija, deficientna pentlja.

deficientna pentlja (deficiency loop; Defizienzschleife) je pentlja, ki nastane zaradi deficience parnega kromosoma pri politenskih kromosomih, kar omogoča meritev velikosti izgubljenega segmenta.

deformilaza (deformylase; Deformylase) je encim pri *prokariontih, ki odstrani formilno skupino od NH2 konca aminokisline.

dekarboksilacija (decarboxylation; Decarboxylierung) je odstranitev *karboksilne skupine (COOH) iz organskih spojev, pri čemer se sprošča CO2.

dekstran (dextran; Dextran) je polisaharid, polimer glukoze.

delci C-tipa (C-type particles; C-Typ-Partikel) je skupina RNK virusov, ki so si pod elektronskim mikroskopom podobni, imajo centralni *nukleotid s sferično RNK. Ti virusi so povezani s *sarkomom in *levkemijo. Označba "C", ki jo v tem primeru uporabljajo, pomeni namreč "cancer" (rak).

delecija (deletion; Deletion) pomeni izgubo dedne snovi iz kromosoma. Velikost te izgube je različna; od enega nukleotida do večjega števila genov. Če je delecija na koncu kromosoma, ji pravimo terminalna delecija, v nasprotnem primeru je to notranja ali interkalarna delecija. Deleciji posameznih nukleotidov pravijo tudi "točkovna delecija", ki je velikokrat vzrok za mutacijo genov.

delecijska metoda (deletion method; Deletionsmethode) je metoda izoliranja specifične *mRNK molekule s *hibridizacijo DNK molekul, ki imajo genetsko delecijo.

delitev celice (cell division; Zellteilung) je pri prokariontih *cepitev (delitev celice enostavno na dve celici hčeri), pri evkariontih je to *mitoza, ki prav tako daje dve celici hčeri.

delna cepitev (partial digest; Partialverdau), tudi delna restrikcija ali razgradnja, se imenuje v molekularni genetiki nepopolna razgradnja DNK z restrikcijsko endonukleazo, kar se pogosto uporablja pri restrikcijskem kartiranju.

delna denaturacija DNK (partial denaturation; teilweise Denaturierung) je nepopolno razvitje dvojne vijačnice DNK, ki prizadene predvsem predele z veliko A-T parov. Ti pari so manj odporni na povečano temperaturo, ker imajo dve vodikovi vezi; (C-G pa imajo tri vezi).

delovna hipoteza (working hypothesis; Arbeitshypothese) je hipoteza, ki predstavlja podlago za bodoča raziskovanja.

delovni psi (Working dogs; Arbeitshunde) je pasemska skupina psov, glej pes.