heterologen (heterologous; heterolog) pomeni, da izhaja iz druge vrste. Antigen in antitelo, ki nista skladna, sta heterologna drug drugemu.

heteromiksis (heteromixis; Heteromixis) se pri glivah nanaša na sistem paritve, pri katerem spolna reprodukcija zahteva združitev genetsko različnih jeder iz različnih talusov. Nasprotje je homomiksis. (Burnett, 1956).

heteromorfni bivalent (heteromorphic bivalent; heteromorphes Bivalent) je bivalent kromosomov, ki sta si strukturno različna in zato samo delno homologna; primer sta XY ali ZW bivalenta. Nasprotje je homomorfni bivalent.

heteromorfni kromosomi (heteromorphic chromosomes; heteromorphe Chromosomen) so homologni kromosomi, ki se razlikujejo po morfoloških značilnostih.

heteromorfoza (heteromorphosis; Heteromorphose) je nastanek organa ali okončine, ki ni na pravem mestu, kar se lahko dogodi v času embrionalnega razvoja, a tudi ob regeneraciji organa.

heteropiknoza (heteropycnosis; Heteropyknose) se nanaša na izgled kromosomov ali delov kromosomov, ki se razlikujejo od ostalih v *genomu glede na spremenjeno stopnjo kondenzacije. Razlikujemo pozitivno in negativno piknozo; prva pomeni večjo, druga pa manjšo kondenzacijo od ostalih delov kromosoma. (Gutherz, 1907).

heteroplastična presaditev (heteroplastic transplantation; heteroplastische Transplantation) je presaditev tkiva med individui različnih vrst znotraj istega rodu.

heteroplazemski (heteroplasmic; heteroplasmisch) je pojem, ki se nanaša na celico ali organizem, ki je heterozigoten za en ali več citoplazemskih genov.

heteroploid (heteroploid; heteroploid) se nanaša na nek določen osebek, ki se glede na število kromosomov razlikuje od značilnega diploidnega kromosomskega števila za species, ki mu pripada. (Winkler, 1916).

heteropolimerni protein (heteropolymeric protein; heteropolymeres Protein) je protein, ki je sestavljen iz več vrst polipeptidov, kot je na primer *hemoglobin.

heterosporija (heterospory; Heterosporie) pomeni pri višjih rastlinah prisotnost dveh vrst mejocit (mega- in mikrosporocit), ki izdelajo dve vrsti *mejospor. (Ernst-Schwarzenbach, 1939).

heterostilija (heterostyly; Heterostylie) je polimorfizem cvetnic, ki zagotavlja križanje na tak način, da so prašniki in pestiči na različno dolgih pecljih (latinsko: stilus). (Darwin, 1865).

heterotaličen (heterothallic; heterotallischer) pomeni vrsto, pri kateri gametangiji istega individua med seboj ne kopulirajo. Heterotalične glive. (Blakeslee, 1904).

heterotopna presaditev (heterotopic transplantation; heterotope Transplantation) je presajanje tkiva iz enega dela na drugi del istega organizma.

heterotrofičen (heterotroph; heterotroph) je organizem, ki je odvisen od organsko vezanega ogljika v hrani, iz katere dobiva energijo in snovi za lastne makromolekule.

heterozigot (heterozygote; Heterozygote) je diploidni ali poliploidni osebek, ki je podedoval različne alele na enem ali več lokusih. Je torej organizem, ki ima na proučevanem lokusu dva različna *alela.

heterozigotnost (heterozygosity; Heterozygotie) pomeni različnost alelnih parov (enega ali več).

heterozis (heterosis; Heterosis) pomeni povečanje rasti, plodnosti, življenjske sile itd. hibridov, ki so heterozigoti. (Shull, 1911).

Hfr sev (Hfr strain; Hfr-Stamm) je sev E.coli z veliko pogostostjo rekombinacij, odtod tudi okrajšava "Hfr". V celici tega seva je integriran F faktor bakterijskega kromosoma.

HGPRT je okrajšava za encim *hipoksantin-gvanin-fosforiboziltransferazo, ki sodeluje pri “reševanju” (salvage pathway) sinteze nukleotidov.

Hha I je tip II restrikcijskih encimov iz bakterije Haemophilus harmolyticus, ki razpoznava naslednjo sekvenco:
5' G  C GC 3'
3' CG C  G 5'

hialuronidaza (hyaluronidase; Hyaluronidase) je encim, ki katalizira *hialuronsko kislino.

hialuronska kislina (hyaluronic acid; Hyaluronsäure) je *mukopolisaharid, prisotna je predvsem v galertnem ovoju jajc, v medcelični snovi, na površini nekaterih streptokokov in v vezivnem tkivu. Je *polimer, ki ga sestavljata glukozamin in glukuronska kislina.

hibrid (hybrid; Hybrid) je potomec genetsko različnih staršev; monohibrid je, če se razlikujeta starša na enem lokusu, dihibrid, če se razlikujeta na dveh lokusih itd.

hibridizacija (hybridization; Hybridisierung) je parjenje genetsko različnih osebkov, tudi različnih fenotipov (po Mendelu); v molekularni genetiki pa je postopek tvorbe dvovijačne strukture med dvema enovijačnima DNK strukturama ali enovijačno DNK in RNK iz genetsko različnih virov.

hibridizacija celic (cell hybridization; Hybridzellbildung) je nastajanje vitalnih hibridnih somatskih celic z eksperimentalno opravljeno *fuzijo celic. Če hibidizirajo celice različnih speciesov (interspeciesni hibridi), se začenja z mitozo (razmnoževanjem) selektivno izločanje kromosomov, ki pripadajo enemu speciesu. Včasih uspejo dobiti *celične linije, ki imajo celoten vzorec enega speciesa in en samcat kromosom drugega. Gene na tem kromosomu lahko potem določijo na podlagi novih genetskih produktov, ki se sintetizirajo v hibridnih celicah.

hibridizacija v raztopini (liquid hybridization; Flüssigkeitshybridisierung) je postopek izdelave dvojno-vijačnih trakov nukleinskih kislin (DNK z DNK; DNK z RNK in RNK z RNK) s pomočjo komplementarnih enojnih trakov v posebni raztopini. Glej filterska hibridizacija.

hibridna disgeneza (hybrid dysgenesis; Hybrid-Dysgenese) je sindrom koreliranih genetskih napak, ki nastanejo sponatno, če križamo določene linije Drosophile. Hibridi kažejo nepravilnosti v razvojnih linijah in *kromosomske aberacije, imajo veliko letalnih in drugih vidnih mutacij, v skrajnem primeru tudi sterilnost, kar se pogosto dogaja. Vzrok za hibridno disgenezo je *transponirajoči element "P". Starejše laboratorijske linije nimajo P elementa, ki pa je pogosto prisoten pri novih linijah, nastalih iz nanovo ulovljenih divjih primerkov. Linije, ki so občutljive za P elemente, imenujemo "M linije" (ali M rod). Križanje med P samcem in M samico daje disgene F₁ osebke, recipročno križanje pa ne. V P linijah P elementi ne povzročajo disgeneze. P elementi so raztreseni na vseh krakih kromosomov, njihova *transpozicija pa je v P linijah pod represijo. Če z odgovarjajočimi križanji prenesemo kromosome s P elementi v M *citoplazmo, se represija izgubi in tedaj P elementi na veliko transponirajo, razkrojijo genske lokuse in povzročijo t. im. disgenični sindrom. (Sved, 1976; Kidwell in Kidwell, 1976).

hibridna dvojna molekula (hybrid duplex molecule; Hybriddoppelstrang) je eksperimentalno sestavljena dvojna molekula iz enojnih DNK in RNK (tudi DNK in DNK) in povezana z vodikovimi vezmi med komplementarnimi bazami.

hibridna koruza (hybrid corn; Hybridmais) je komercialno seme koruze, ki ga dobivajo s postopkom dvojnega križanja. Taka koruza se odlikuje po rasti, izenačenosti in pridelku.

hibridna odpornost (hybrid resistance; Resistenz der Hybriden) je fenomen, da rastejo tumorji uspešneje v homozigotnih prejemnikih kot v heterozigotnih, čeprav je tumor histokompatibilen z obema prejemnikoma.

hibridne somatske celice (hybrid somatic cells; somatische Hybridzellen) so celice, ki nastanejo s fuzijo celic osebkov dveh bioloških vrst *in vitro in pogosto vsebujejo le majhen del *genoma ene vrste in celoten *genom druge vrste.

hibridni vigor (hybrid vigor; Bastardwüchsigkeit) je sinonim za *heterozis.

hibridni zlom (hybrid breakdown; Hybridenzusammenbruch) je zmanjšanje *sposobnosti (fitness) v F₂ populaciji ali populaciji iz povratnega križanja sicer plodnih hibridov, ki so nastali s križanjem genetsko različnih populacij ali speciesov, kot posledica *mehanizma postzigotne (reproduktivne) izolacije.

hibridom (hybridoma; Hybridom) je hibridna celica, nastala z zlitjem *limfocita B (plazemske celice, imunizirane z določenim agensom, ki izdeluje antitelesa zanj) in *mielomske celice (rakave celice kostnega mozga). Tak hibrid izdeluje klone, ki jih lahko vzdržujemo v *tkivni kulturi (ali kot tumor pri živalih) in tak klon izdeluje eno samo vrsto protiteles, zato jim pravimo *monoklonska protitelesa.