A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
p-pap
par-pas
Pat-pEM
pen-per
pes-Pis
pit-pla
ple-pod
pog-pola
poli-polo
polp-pos
pot-pra
prec-prem
pren-Prim
prin-prol
prom-prote
proti-psi
Pso-Py

 

 

pit-pla

pitressin je trgovsko ime za hormon vazopresin.

pK je disociacijska konstanta.

P-krvna skupina (P blood group; P-Blutgruppe) je vrsta krvnih skupin, ki jo povzroča antigen na rdečih krvničkah, določen z dominantnim genom P.

PKU je okrajšava za *fenilketonurijo.

placebo je neaktivna snov, ki jo navadno uporabljajo v primerjalnih poizkusih (pri ljudeh) z novimi farmacevtskimi pripravki. Slovensko tudi: Blažev žegen, a tudi uvodni napev pri črni maši.

placenta je organ, ki ga sestavlja združeno embrionovo in materino tkivo pri viviparnih živalih, preko katerega poteka prehrana embria.

P-lahka veriga (P-light chain; P-leichte Kette) je prisotna v miozinu, ki s fosforiliranjem (s pomočjo posebne kinaze) aktivira miozin.

plak (plaque; Plaque) prevedeno dobesedno, pomeni "pega". Je okrogla čistina na trati bakterijske kulture ali na kulturi tkivnih celic, ki nastane zaradi lize z virulentnim virusom. Fag inficira bakterijo, ki zaradi tega lizira in pridela nov fag, ki napade nato sosednje bakterije. Proces teče tako dolgo, da nastane plak, ki ga v petrijevki lahko vidimo s prostim očesom. Po obliki in čistosti plaka razpoznavajo različne bakteriofage.

plakalbumin (plakalbumin; Plakalbumin) je fragment ovalbumina, ki je bolj topen kot ovalbumin.

plakoda (placode; Plakode) je odebeljeni ektoderm embria, kjer se bo razvil ganglion živčevja ali čutilni organ.

plakoglobin (plakoglobin; Plakoglobin) je polipeptid (83 kd), povezan z *dezmosomi, sodeluje pri povezavah med celicami, v topni obliki (7S) je v citoplazmi.

plak - test (plaque assay; Plaque-Test) je postopek, s katerim preštejemo infektivne fage v kulturi s primerno razredčitvijo tako, da en fag lahko inficira samo eno celico gostitelja. Zato število plakov na trati bakterijske kulture pomeni tudi število fagov.

Plantae (rastline) se imenuje kraljestvo rastlin. Spadajo med evkarionte in imajo v celicah zelene plastide.

Plasmopara je rod oomicetnih gliv, ki povzročajo bolezni na rastlinah; na primer P.viticola na vinski trti.

plastid (plastid;Plastid) je citoplazemska organela v rastlinskih celicah: kloroplast, kromoplast, elajoplast in levkoplast.

plastokinon (plastoquinone; Plastochinon) je skupina kinonov, ki sodelujejo pri prenašanju elektronov v času fotosinteze v kloroplastih.

plazeča kokoš (creeper; Creeper) je genetska napaka pri kokoših, ki je v homozigoteti letalna; heterozigoti pa imajo tako skrajšane noge, da ne morejo normalno hoditi (plazijo se).

plazeči mutant pri koruzi (lazy maize; lazy-maize-Mutante) je mutacija, ki prizadene koruzo, da steblo ne more rasti samostojno navpično, temveč se obnaša kot rastlina-ovijalka.

plazemska membrana (plasma membrane; Plasmamembran), tudi plazmalema, je opna (membrana), ki obdaja celico.

plazemski lipoproteini (plasma lipoproteins; Plasma-Lipoproteine) je kompleks proteinov in lipoproteinov, ki cirkulirajo v krvni plazmi. Delimo jih glede na njihovo gostoto v štiri razrede: lipoproteine velike gostote (HDL), lipoproteine majhne gostote (LDL), lipoproteine srednje ali intermediarne gostote (IDL) in lipoproteine zelo majhne gostote (VLDL). Vsak od teh lipoproteinov ima določeno funkcijo v telesu. Tako je na primer LDL poglavitni transportni sistem za holesterol v človeški krvni plazmi, sestavlja ga okrog 25% proteinov in 75% lipidov, od katerih je polovica holesterol.

plazemski protein (plasma protein; Plasmaprotein) se imenuje vsak protein, ki je raztopljen v krvni plazmi vretenčarjev in ima nalogo vzdrževati tekočino v ožilju s pomočjo ozmoze.

plazemski transferini (plasma transferrins; Transferrine) so b-globini, ki vežejo in prenašajo železo v kostni mozeg in druga skladišča. Znano je veliko dednih variant transferinov.

plazmablasti (plasmablasts; Plasmablasten) so zelo proliferativne celice, ki so razvojno med majhnimi *B limfociti in zrelimi *plazmatkami, ki sekretirajo imunoglobuline.

plazmacitom (plasmacytoma; Plasmazytom) je maligni tumor *plazmatk, zelo podoben mielomu. Induciran plazmacitom pri glodalcih z injiciranjem Freundovega adjuvansa uporabljajo pri izdelavi monoklonskih protiteles.

plazmalema (plasmalemma; Plasmalemma) je plazemska membrana. (Seifriz, 1928).

plazmatka (plasma cell; Plasmazelle) je dozorela limfoidna celica (iz B-limfocitne linije proliferirana celica), ki sekretira imunoglobuline. So kroglaste ali jajčaste oblike in imajo karakteristično ekscentrično jedro.

plazmatska sterilnost peloda (cytoplasmic male sterility; plasmatische Pollen-Sterilität) je posledica citoplazemskih faktorjev, ki se prenašajo maternalno in ki povzročajo odmrtje pelodnih zrnc. Podobno delovanje ima tudi nek virus. Pelod pa ima lahko tudi gene, ki odmrtje preprečujejo.

plazmid (plasmid; Plasmid) je nekromosomski genetski element, ki ga najdemo v bakterijah in ki daje določeno evolucijsko prednost celici gostitelja, kot je na primer rezistentnost na antibiotike, izdelava *kolicinov itd. Plazmidi so krožne dvovijačne DNK molekule, velikosti od 1 do 200 kb. Plazmidi, ki se razmnožujejo v celici gostitelja, so lahko pod "strogo kontrolo", če jih je samo nekaj na bakterijo, pod "sproščeno" (relaxed) kontrolo pa pride na celico gostitelja od 10 do 100 plazmidov. (Lederberg, 1952).

plazmidni vektor za kloniranje (plasmid cloning vector; Plasmid-Klonierungsvektor) je plazmid, ki ga uporabljajo pri rekombinantnih poizkusih z DNK kot akceptor za tujo DNK. Običajno so majhni in se razmnožujejo na sproščen (relaksacijski) način. Markirani so z geni za rezistentnost na antibiotike in imajo razpoznavna mesta za *restrikcijske endonukleaze na tistih delih plazmida, ki so nepomembni za njihovo razmnoževanje. Najbolj pogosto uporabljan plazmidni vektor za kloniranje je *pBR 322.

plazmidno prenašanje (plasmid conduction; Plasmid-Cotransduktion), tudi kotransdukcija, je proces, pri katerem prenosljivi plazmid lahko pomaga nepokretnemu plazmidu, da se prenese od celice-darovalke na celico-prejemnico.Nepokretni plazmidi nimajo pripravljene njihove DNK za prenos, z rekombinacijo s prenosljivim plazmidom pa postanejo mobilni v tem smislu, da izdelajo eno samo prenosljivo DNK molekulo.

plazmin (plasmin; Plasmin) je encim, ki hidrolizira fibrin. Sinonim je fibrinolizin.

plazminogen (plasminogen; Plasminogen) je proencim v krvi, ki z razcepitvijo peptidne vezi med argininom in valinom daje funkcionalen encim *plazmin.

plazmocitom (plasmocytoma; Plasmocytom) je sinonim za *mielom, glej Bence-Jones protein.

plazmodij (plasmodium; Plasmodium) je večjedrna masa citoplazme, ki ni razdeljena v celice. Izraz uporabljajo za označevanje ameboidnega stadija v življenjskem ciklusu Sporozoa in vegetativnega stadija Myxomycota.

plazmogamija (plasmogamy; Plasmogamie) je fuzija protoplastov dveh haploidnih celic brez fuzije jeder. Ta pojav je značilen za nekatere glive.

plazmogen (plasmagene; Plasmagen) je gen v citoplazmi, ki se sam podvaja znotraj celične *organele ali kot *simbiont v evkariontski celici. (Winkler, 1920; Darlington, 1939).

plazmon (plasmon; Plasmon) so vsi dedni dejavniki z izjemo kromosomov. (v.Wettstein, 1927).