para- je predpona v sestavljenkah, ki pomeni podobnost, približnost. V kemiji pomeni nadomestitev prvega in četrtega vodikovega atoma v benzenovem obroču.

paracentrična inverzija (paracentric inversion; parazentrische Inversion) je inverzija, ki ne vključuje *centromere.

paracentrični heterokromatin (paracentromeric heterochromatin; parazentrisches Heterochromatin) so heterokromatični predeli na obeh straneh centromer, kjer je ponavadi zelo repetitivna *satelitska DNK. Glavna naloga paracentričnega heterokromatina je, da drži skupaj sestrski kromatidi do druge mejotične delitve in da usmerja kromatinska vlakna v centromere, ki dobijo na ta način orientacijo. (Lyks, 1974).

Paracentrotus lividus je običajni morski ježek, ki je bil predmet proučevanj molekularne biologije razvoja.

paradigma (paradigm; Paradigma) je znanstvena hipoteza kot vzorec ali primer, ki naj bi služil za razlago bolj splošnega pojava ali fenomena.

paradoks C-vrednosti (C-value paradox;C-Wert-Paradox) je osupljiva ugotovitev, da med *C-vrednostjo speciesa in njegovo evolucijsko kompleksnostjo ni nobene povezave. C-vrednosti za sesalce so med 2 do 3 pg, za dvoživke pa 1 do 100 pg. Poleg tega C-vrednosti za posamezne razrede evkariontov ne naraščajo z njihovo evolucijsko kompleksnostjo. C-vrednosti iznad določene meje morajo predstavljati večje frakcije DNK, ki nima funkcije kodiranja proteinov, temveč deluje v obliki *kontrolnih elementov ali pa sploh nima funkcije. Glej sebična DNK, C-vrednost.

paragenetski (paragenetic; paragenetisch) je pojem, ki pomeni vsako spremembo ekspresije genov zaradi sprememb na kromosomih evkariontov (na primer pozicijski učinki, nestabilni lokusi pri rastlinah, različna ekspresija spolno vezanih lastnosti kot posledica dozacijske kompenzacije), ne pa sprememb genov samih, kar bi bilo "genetsko". (Brink, 1962).

parakromatin (parachromatin; Parachromatin) je vrsta *kromatina, ki je občutljiv na spremembe v celičnem okolju, nastale v razvoju. V parakromatinu naj bi bili *kontrolni elementi.

paralelna evolucija (homoplasy; konvergente Evolution) pomeni nastanek podobnih organizmov po zgradbi, kar ni posledica dedovanja po skupnem predniku ali posledica skupnega evolucijskega izhodišča.

paraliza (paralysis; Paralyse) je ohromitev, ohromelost. Imunska paraliza pomeni imunsko neodzivnost (toleranco).

paramecij (paramecium; Pantoffeltierchen) je rod migetalkarjev, ki ga najdemo v stoječih vodah. Najpogostejši speciesi so P.aurelia, P.caudatum, P.bursaria. Pri njih so proučevali interakcije med celičnim jedrom in citoplazmo. Paramecium aurelia se deli na 14 sevov ali "singenov", ki so si morfološko zelo podobni, zato nimajo svojih imen, čeprav so genetsko in torej tudi biokemično različni. Reproducirajo se aseksualno (z delitvijo celic) in seksualno z izmenjavo "gametnih" jeder.

paramiksovirus (paramixovirus; Paramixovirus) je virus z enovijačno RNK. Virusi te vrste imajo na površini ovojnice glikoproteinske izrastke, ki so hemaglutinini. Med njimi so povzročitelji goveje kuge, pasje kuge, atipične kokošje kuge; pri človeku povzročajo mumps, ošpice ter virus parainfluence, ki ima štiri tipe: Tip 1 poznamo pod imenom Sendai virus ali HVJ (japonski hemaglutinacijski virus), ki ga uporabljajo (inaktivno obliko) pri spajanju celic. Tipi 2, 3 in 4 povzročajo lažje respiratorne infekcije pri ljudeh.

paramiozin (paramyosin; Paramyosin) je protein (200 do 220 kd) v mišicah nevretenčarjev.

paramutacija (paramutation; Paramutation) je fenomen, odkrit pri koruzi: En alel vpliva na ekspresijo drugega alela na istem lokusu pri *heterozigotih. Prvemu pravijo paramutageni alel, drugi pa je paramutabilni, slednji se obnaša kot nestabilni hipomorfni alel, če je prisoten prvi (paramutageni) alel. (Brink, 1958).

paranoja (paranoia; Paranoia) je duševna bolezen z blodnjami, podobna shizofreniji. Zanjo je značilna boječnost, strah pred zasledovanjem in megalomanija.

parapatrična speciacija (parapatric speciation; parapatrische Artbildung) je postopno nastajanje novih vrst na področjih, kjer se prekrivajo različne populacije in so v tej coni v neprestanem genetskem kontaktu. Podoben pojem je semigeografsko nastajanje vrst. (Smith, 1955).

paraprotein (paraprotein; Paraprotein) je monoklonski imunoglobulin. Paraproteine izdelujejo kloni neoplastičnih plazmatk (mielomski proteini, krioglobulini).

Parascaris equorum je zajedavec v črevesju konj, nematoda, ki je vzbudila zanimanje citogenetikov zaradi zmanjševanja kromosomov.

paraseksualnost (parasexuality; Parasexualität) se imenuje spolno razmnoževanje brez mejotične rekombinacije. Pri glivah na primer nastanejo diploidna celična jedra z neobičajno združitvijo dveh genetsko različnih jeder v *heterokarion. Pri tem pride do somatskega crossingoverja in včasih imajo haploidna jedra nove kombinacije genov, nastalih v diploidnih jedrih. (Pontecorvo, 1949, 1954).

parasimpatično živčevje (parasypathetic nervous system; parasympatisches Nervensystem) je eden od obeh avtonomnih živčnih sistemov, ki deluje predvsem na prebavila in uro-genitalni sistem. Večina nevronov je holinergičnih.

parathormon (parathyroid hormone; Parathormon) je peptidni hormon, ki ureja ravnotežje kalcija in fosfora. Sintetizirajo ga celice paratiroidee. Ima 84 aminokislin (m.m. 9402). Stimulira osteoklaste k povečanju Ca v krvi, deluje obratno kot kalcitonin.

paratop (paratope; Paratop) je mesto v predelu Fab imunoglobulina, ki je v interakciji s specifično antigeno determinanto (epitopom).

parazit (parasite; Parasit) ali zajedavec je organizem, ki živi na drugem organizmu, od katerega ima korist. Ločimo ekstracelularne, intracelularne, fakultativne in obligatorne zajedavce.

parazitizem (parasitism; Parasitismus), zajedavstvo, je simbiotičen pojav, v katerem ima eden od dveh organizmov korist (parazit), drugi (gostitelj) pa škodo.

parazitska DNK, glej sebična DNK.

Parazoa so organizmi, ki nimajo tkiva organiziranega v organe in nimajo stalne oblike; sodijo v živalsko kraljestvo. Gobe so tak primer.

parenhim (parenchyme; Parenchym) je tkivo, sestavljeno iz rahle združbe celic s tanko membrano, pomembno za delovanje nekaterih organov; na primer parenhim jeter.

paritev (mating; Paarung) je združevanje osebkov nasprotnega spola z namenom seksualne reprodukcije.

paritveni segmenti (pairing segments; Paarungsegmente) so deli X in Y kromosomov, ki se združijo v *sinapsi in prekrižajo. Preostali deli, ki se ne združujejo, se imenujejo diferencialni segmenti. (Darlington, 1931).

Parkinsonova bolezen (Parkinson's disease; Parkinson-Krankheit) ali paralysis agitans je bolezen, za katero je značilen tremor, ki je povezan z zmanjšanjem L-DOPA (dihidroksi-fenilalanin), kar povzroča slabljenje in odmiranje dopaminergičnih nevronov posebej v substantia nigra v možganih. Bolezen ima precejšno heritabiliteto.

par lokus (par locus; Par-Locus) je cis-delujoč DNK element, potreben za vzpodbujanje enakomerne replikacije plazmidnih molekul (v E.coli). Sekvence "par" delujejo v obe smeri plazmida; par lokusi pa se tudi lahko zamenjajo med različnimi plazmidi. (Meacock in Cohen, 1980).

parna znamenja (twin spots; Zwillingssektoren) so parni delci tkiv, ki so medsebojno genetsko različni in se razlikujejo tudi od izhodiščnega tkiva zaradi crossing-overja v mitozi v heterozigotnih osebkih v času razvoja organizma.

pars intercerebralis je središčni del prednjih možganov pri žuželkah, ki obsega nevrosekretorne celice.

partenogeneza (parthenogenesis; Parthenogenese) ali deviška ploditev je razvoj individua iz jajčeca, ne da bi bilo le-to oplojeno.

partenokarpija (parthenocarpy; Parthenokarpie) je naraven pojav ali tudi umetno izzvana rast plodu brez semena, kot posledica treh možnosti: (1) neoprašitve, (2) neoploditve ali (3) zamrtja embria v zgodnjem razvojnem obdobju. Pri rastlinah je partenokarpija običajno povezana s *poliploidijo. Kulturne banane so triploid in so zaradi tega sterilne; divja banana je diploid (n=11) in se normalno reproducira.

parvovirus (parvovirus; Parvovirus) je virus z enovijačno DNK. Ti virusi nimajo ovojnice in se razmnožujejo v jedru celice-gostiteljice. Najdemo jih tako pri ljudeh kot pri živalih.

PAS je okrajšava za Schiffovo reakcijo s perjodno kislino, ki je postopek barvanja za ugotavljanje *polisaharidov. Perjodna kislina daje s hidroksilnimi skupinami aldehide, ki se s Schiffovim reagentom (bazični fuksin, razbarvan z žvepleno kislino) vijoličasto obarvajo. Uporablja se tudi za barvanje glikoproteinov.

pasaža (passage; Passage) pomeni (1) prenašanje patogenega organizma iz medija v medij (žival, jajce, gojišče, celična kultura) z namenom, da bi ga oslabili; (2) namnožitev mikroorganizmov v naravnih sistemih (žival, rastlina, tla), če ne raste na umetnem gojišču; (3) prenos celic iz kulture v drugo (sveže) gojišče.

pasivna imunizacija (adoptive transfer; passive Immunisierung) pomeni prenos imunosti iz enega organizma v drugega s prenosom imunološko aktivnih celic (protiteles ali limfocitov).

pasivna imunost (passive immunity; passive Immunität) je pridobljena imunost proti določeni bolezni z injiciranjem antiseruma, ki vsebuje antitelesa nastala v organizmu darovalca kot *aktivna imunost na to bolezen ali povzročitelja.

pasivno ravnotežje (passive equilibrium; passives Gleichgewicht) je labilno ravnotežje, imenovano tudi nevtralno ravnotežje, ki je posledica selektivne nevtralnosti alelov na nekem genetskem lokusu v smislu *Hardy-Weinbergovega zakona.

pasma (breed; Rasse) pomeni fenotipično ali geografsko podvrsto, ki naseljuje določeno področje in je zanjo značilna frekvenca genov, ki jih loči od ostalih članov iste vrste. Za ljudi uporabljamo pojem *rasa.

passenger DNK (passenger; Passagier DNA) je delček DNK, ki ga pri DNK-rekombinacijskih poizkusih vstavimo v DNK-klonski vektor za temu sledeče *kloniranje.