aks-alb

aksolotl (axolotl; Axolotl) je ličinka pegastega severnoameriškega močerada, Ambystoma mexicanum, ki ne preide skozi metamorfozo, temveč se je sposobna razmnoževati kot ličinka.

akson (axon; Axon) je podaljšek živčne celice, po katerem praviloma potekajo dražljaji (impulzi) iz celice.

aksonema (axoneme; Axonem) je snop *mikrotubulov, ki poteka skozi *cilije, bičke (flagella) in psevdopodije, a tudi skozi rep spermijev, in ki sestoje iz skupine "9 + 2" mikrotubulov. Po sredini aksoneme potekata dva mikrotubula, obkrožajo pa ju dvojne fibrile mikrotubulov, ki se dele na A in B vlakna. A vlakno ima po dolžini razporejene neke vrste izrastke v parih, ki vsebujejo *dinein.

aksoplazma (axoplasm; Axoplasma) je *citoplazma, ki se nahaja v *aksonih.

aksopodiji (axopodia; Pseudopodien der Actinopoda), so togi, ravni, celični izrastki, ki jih sestavljajo v glavnem *mikrotubuli pri speciesih, ki pripadajo Actinopodam.

aktidion (actidione; Actidion), glej cikloheksimid.

aktin (actin; Actin) spada v skupino *proteinov, predstavlja med 5% in 10% skupnih proteinov v celicah. Citoplazemski aktini različnih speciesov so si med seboj zelo podobni, tako kot aktini iz mišičnega tkiva. To je znamenje, da se je aktin obdržal kot tak v procesu *evolucije. Aktini sodelujejo pri različnih procesih, med drugim pri krčenju mišic in pri gibanju kromosomov. Pod *elektronskim mikroskopom so *aktinska vlakna videti kot *mikrofilamenti, ki imajo 5 - 7 nm premera. *Citohalazin B preprečuje raztegljivost aktinskih filamentov.

aktinini (actinins; Actinine) so proteini mišic, delimo jih na alfa in beta; alfa imajo molekularno maso 200 kd, beta pa 60 kd.

aktinomicin D (actinomycin D; Actinomycin D) je *antibiotik, ki ga pridobivajo iz Streptomyces chrysomallus. Preprečuje *transkripcijo (prepisovanje) *mRNK. Glej RNK polimeraza.

aktinske vezi (actin linkages; Actin-verbindungen), glej vinkulin.

aktinski in miozinski filamenti (actin and myosin filaments; Actin- und Myosinfilamente), glej sarkomera.

aktinska vlakna (actin fibers; Actinfasern), glej aktin.

aktinski filamenti (actin filaments; Actinfilaments), glej troponin, vinkulin.

aktivacijska analiza (activation analysis; Aktivierungsanalyse) je metoda, ki s skrajno občutljivo analizo odkriva značilne radionuklide, ki nastajajo z aktiviranjem nevtronov.

aktivacijska energija (activation energy; Aktivierungsenergie) je energija, ki je potrebna za izvedbo kemične reakcije. Encim se v ta namen prehodno združi z reagentom v kompleks, ki ima manjšo aktivacijsko energijo. Tako nastane možnost za reakcijo v temperaturnih mejah določenega biološkega sistema. Ko je reakcija končana in produkt stvorjen, se encim ponovno sprosti.

aktivator (activator; Aktivator) je (po Britton-Davidsonovem modelu,1969) molekula, ki spremeni *represor v stimulator pri *prepisovanju (transkripciji) *operona. Kot primer: represor bakterijskega arabinoza operona postane aktivator, če pride v stik s substratom. Druga definicija (po Huxleju,1935) pravi, da je to od nekega gena odvisen protein, ki stimulira razvoj določenega embrionalnega tkiva ali organa.

aktivator-disociacijski sistem - Ac/Ds - (Activator-Dissociation system; Activator-Dissociation System) predstavljajo *kontrolni elementi, ki jih je prva opisala Barbara McClintock (1978) pri koruzi. Ac je *avtonomni kontrolni element, ki je dedno nestabilen. Ima sposobnost, da se sam izreže iz ene strani kromosoma in prestavi (*transponira) na drugo stran. Ac odkrijemo zato, ker aktivira Ds. Ds ni avtonomen in se sam ne more izrezati in transponirati. Za aktiviranje Ds ni nujno, da je Ac poleg njega ali na istem *kromosomu. Ko je Ds aktiviran, lahko spremeni stopnjo ekspresije (izraženosti) sosednjih genov, sestavo genskih produktov ali čas njihovega nastanka, kar je posledica spreminjanja nukleotidov znotraj ali izven določenega *cistrona. Aktivirani Ds lahko povzroči tudi prelom kromosoma, kar ima lahko za posledico *delecijo ali *ciklus prelom-most-fuzija. Glej transponirajoči elementi.

aktivator protein (expressor protein; Aktivatorprotein) je produkt *regulator gena, ki je nujno potreben za ekspresijo enega ali več drugih genov, ki so pod njegovim pozitivnim transkripcijskim nadzorom.

aktivirajoči encim (activating enzyme; aktivierendes Enzym) je *encim, ki katalizira reakcijo med ATP in *aminokislino. Rezultat tega je aktiviran kompleks, ki nato reagira s specifično tRNK.

aktivirana ocetna kislina (activated acetate; aktivierte Essigsäure), glej ciklus citronske kisline.

aktivirani makrofag (activated macrophage; aktivierter Makrophage), je makrofag, ki ga običajno stimuliramo s pomočjo *limfokina, da poveča vsebino svojih encimov in s tem tudi svojo *fagocitozno aktivnost.

aktivirana voda (activated water; aktiviertes Wasser) je prehodno kemično reaktivno stanje, ki ga v vodi povzroči absorpcija *ionizirajoče radiacije.

aktiviranje aminokislin (amino acid activation; Aktivierung von Aminosäuren) je povezana reakcija, ki jo katalizira specifična *aminoacil tRNK sintetaza, ki pripne določeno aminokislino na določeno prenašalno ali *transfer RNK (tRNK), s čemer se končajo priprave na *translacijo (prevajanje).

aktivna imunost (active immunity; aktive Immunität) je imunost, ki jo organizem dobi s svojo izpostavljenostjo in reakcijo na *antigen. Za dosego imunitete proti bolezenskim klicam lahko le-te uporabimo oslabljene ali mrtve. Glej pasivna imunost, imunost.

aktivni del (active site; aktives Zentrum) je tisti del *proteina, ki mora obdržati določeno obliko in določeno zaporedje *aminokislin, da ohrani svojo funkcionalnost. Pri *encimih je to področje vezave na substrat; pri *histonih ali *represorjih je to del, na katerega se veže DNK; pri *antitelesih je del, ki se veže na antigen; pri *hormonih je del, ki razpoznava celični receptor.

aktomiozin (actomyosin; Actomyosin) je kontraktilni element v mišičnih vlaknih, sestavljen je iz molekul *proteinov *aktina in miozina.

ala je okrajšava za aminokislino *alanin.

alanin (alanine; Alanin) glej: hemoglobin, aminokisline.

alantois (allantois; embryonaler Hornsack) je izrastek v obliki vreče na ventralni strani zadnjega črevesa pri embriih reptilij, ptic in sesalcev. Predstavlja zametek za razvoj kasnejšega sečnega mehurja (iz grščine: allantoeides = klobasast).

alarmoni (alarmone; Alarmonen) so različni signalni metaboliti, ki se sintetizirajo kot reakcija na specifične metabolne strese (Stephens in sod., 1975), kot je na primer vročina, oksidanti, etanol itd. Delujejo homeostatično za preživetje celice.

albinizem (albinism; Albinismus) pomeni pri rastlinah pomanjkanje *kromoplastov. Pri ljudeh in živalih pomeni nesposobnost za tvorbo *melanina v očeh, koži, laseh odnosno v dlaki zaradi pomanjkanja tirozina. Pri ljudeh se deduje avtosomno recesivno. *Melanocite brez melanina se nahajajo v koži *albinov. Pri mnogih živalskih vrstah albino gen deluje *plejotropično na vid, kar ima za posledico *nistagmo (iz grščine: nystagmos = migljajoč) in navzkrižen pogled (škiljenje). Glej: okularni albinizem.

albino (albino; Albino) je fenotip živali, ki nima pigmenta, ali rastline, ki nima *kromoplastov.

albomakulatus (albomaculatus; albomaculatus) je (po Corrensu, 1904) nepravilna porazdelitev belih in zelenih lis pri rastlinah, ki jo povzročajo geni ali druge nekromosomske dedne determinante.

albumin (albumin; Albumin) je *protein (70 kd), ki predstavlja 40 - 50% proteinov krvne plazme pri odraslih sesalcih. Pomemben je za ozmozo, kot pH-pufer, kot prenašalec metalnih ionov in nekaterih drugih majhnih organskih molekul. Albumin sintetizirajo in izločajo jetra. Pri miših je gen za albumin na 5. kromosomu, kjer ga od *a-fetoprotein gena loči segment DNK, ki je dolg okrog 13,5 kb. Pri ljudeh sta ta dva gena na daljšem kraku 4. kromosoma.