A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
vak-vel
ven-vik
vil-vit
viv-vzo

 

 

vil-vit

vilus (villus; Villus) je kožni izrastek.

vimentin (vimentin; Vimentin) je citoskeletni protein (55 kd), prisoten v fibroblastih; v mišičnih celicah se spaja z *dezminom, v *glia celicah pa s kislim proteinom (50 kd).

Vinca rosea je vrsta iz družine Apocynaceae (pasji strupi); zimzelena rastlina, prinešena iz Madagaskarja, znana po alkaloidih, ki so mitotični strupi: Vinblastin (818 d) preprečuje nastanek delitvenega vretena, uporabljajo ga pri kemoterapiji tumorjev. Vinkristin ima podobno delovanje.

vinkulin (vinculin; Vinculin) je fibrozni protein (130 kd), ki omogoča pripenjanje aktinskih filamentov na notranje stene celičnih membran. Celice, okužene z *Rous sarkom virusom izdeluejo kinazo, ki fosforilira tirozin v vinkulinu, zaradi česar popustijo aktinske vezi (celice postanejo okrogle) in se s tem zmanjša tudi celična privlačnost ali adhezija, kar omogoča metastaze.

vir-geni (vir-gencluster; vir-Gencluster) “vir” pomeni “virulenca”, je skupek genov *Ti-plazmida, ki kodirajo pomembne izdelke za prenos T-DNK v višje rastline.

virion (virion; Virion) je popoln delec faga z nukleinsko kislino in proteinskim plaščem. (Lwoff in sod., 1959).

viroid (viroid;Viroid) je virusu podoben povzročitelj rastlinskih bolezni; ima golo enovijačno RNK z 270 do 380 nukleotidi in je tako tisočkrat manjši od najmanjšega virusa. V življenjskem ciklusu ne gredo preko DNK v RNK, temveč se RNK neposredno podvaja; tudi se ne integrirajo v genom gostitelja. Napadajo predvsem paradižnik in krompir. (Diener, 1971).

virulenca (virulence; Virulenz) je relativna sposobnost nekega organizma za povzročitev bolezni.

virulentni fag (virulent phage; virulenter Phage) je fag, ki povzroči lizo bakterije-gostiteljice; nasprotje je *temperatni bakteriofag.

virus (virus, Virus) je submikroskopski, obligatni intercelularni parazit, ki se sam ni sposoben razmnoževati, temveč samo s pomočjo translacijskega sistema celice-gostiteljice. Nastanek virusov tolmačijo kot izpad nukleinskih kislin iz celic. Klasifikacija virusov temelji na tipu njihove nukleinske kisline in morfologije *nukleokapside. (Iwanowsky, 1892; Beijerinck, 1899).

virus limfocitnega horiomeningitisa (lymphocytic choriomeningitis virus; Virus der lympho-cytären Choriomeningitis), okrajšava LCMV, je naraven infektivni virus pri miših, ki ga velikokrat uporabljajo za proučitev *imunih odgovorov na infekcije z virusi.

virus mačje levkemije (feline leukemia virus; Katzen-Leukämievirus) je *onkogeni RNK virus.

virusni receptorji (virus receptors; Virusrezeptoren) so mesta na celični membrani, na katere se pripnejo virusi; taka mesta imajo *nevraminsko kislino.

virusni specifični encim (viral specyfic enzyme; virusspezifisches Enzym) je encim, ki ga izdeluje virus v celici gostitelja na podlagi kodiranja virusnih genov.

virus tumorja mlečne žleze (mammary tumor agent; Mammary-tumor-Virus) je *retrovirus v mleku, ki je povzročitelj raka mlečne žleze pri miših, ki imajo določen genotip.

virus vakcinije (vaccinia virus; Vaccinia-Virus) je DNK virus iz skupine poksvirusov. Je povzročitelj govejih koz in soroden z virusom variole, ki povzroča pri človeku koze in ga zato uporabljajo za cepljenje proti njim.

Visconti-Delbrückova hipoteza (Visconti-Delbrück hypothesis; Visconti-Delbrück-Hypothese) pravi, da se bakteriofagi razmnožujejo po vstopu v gostitelja, kjer se replikacijske enote zaporedno parijo. Parjenje je naključno. V paritvenem ciklusu se delec genetskega materiala izmenja med enim in drugim fag-staršem, kar daje rekombinacijske enote.

vitalno barvilo (vital stain; Vitalfarbstoff) se imenuje barvilo, s katerim lahko obarvamo žive celice (metilensko modro, tripan plavo, Janus-zeleno itd.)

vitalnost (viability; Lebensfähigkeit) je merilo za preživetje.

vitalizem (vitalism; Vitalismus) je verovanje v posebno življenjsko moč, ki jo imajo samo živa bitja.

vitamin (vitamin; Vitamin) je organska snov, ki je potrebna (včasih kot koencim) v majhnih količinah za normalno rast, razvoj in zdravje organizma. Vitamin A je pomemben za vid (*retinal); vitamini B-kompleksa (v vodi topni vitamini) so: tiamin (B1), riboflavin (B2), nikotinska kislina, pantotenova kislina, piridoksin (B6) in kobalamin (B12); vitamin C je askorbinska kislina, pomemben dejavnik redoks stanja v protoplazmi; vitamin D ali kalciferol je v olju topen vitamin, ki preprečuje rahitis, vpliva na resorpcijo in nalaganje kalcija ter fosfora; vitamin E ali a-tokoferol je antioksidant, pomemben za rast in plodnost; vitamin H je identičen *biotinu; vitamin K poleg rastlinskih virov izdelujejo bakterije prebavnega trakta.

vitamin D (vitamin D; Vitamin D) ali *kalciferol je v maščobi topen vitamin, ki ga potrebuje telo za preprečitev *rahitisa. Ta vitamin omogoča vsrkavanje in nalaganje *kalcija ter *fosfora. Na vitamin D rezistentni rahitis (vitamin D-resistant rickets; Vitamin D-resistente Rachitis) je dedna bolezen pri ljudeh, ki se deduje *spolno-vezano dominantno, kar povzroča napako pri načinu prenosa fosfora v ledvicah. Na vitamin D rezistentnega rahitisa se ne da ločiti od običajnega rahitisa, razen dejstva, da se simptomi pojavijo tudi v primeru zadostnih količin vitamina D v hrani.

vitamin H (vitamin H; Vitamin H) je identičen z *biotinom.

vitelarij (vitellarium; Vitellarium) je del *ovariole žuželk izza *germarija. V vitelariju se zaključi razvoj jajčnih komor.

vitelinska membrana (vitelline membrane; Eimembran) je membrana, ki obdaja jajčece (ovum). Pri Drosophili ta izraz uporabljajo za membrano, ki obdaja *oolemo in ki nastane z združitvijo snovi v medceličnem prostoru med oocito in stebrastimi folikularnimi celicami.

vitelogeneza (vitellogenesis; Eireifung) se imenuje nastajanje rumenjaka.

vitelogenin (vitellogenin; Vitellogenin) je protein, ki ga sintetizirajo vitelogene samice in deponirajo v razvijajoči oociti. Pravilmo so vitelogenini sintetizirani v jetrih, pri Drosophili pa v abdominalnih maščobnih telescih ter stebrastih folikularnih celicah.

vitica (procumbent; Ranke) je del rastlinskega stebla, ki se praviloma vije po tleh.