A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
t-tek
tel-tep
ter-tet
tež-tit
tki-traj
tran-Tre
tri-Twe

 

 

tel-tep

teletokija (theletoky; Theletokie) je redka oblika *partenogeneze, kot posledica diploidne jajčne celice. Potomstvo je lahko samo žensko.

telocentrični kromosom (telocentric chromosome; telozentrisches Chromosom) je kromosom s terminalno centromero. (Darlington, 1939)

telolecitalno jajce (telolecithal egg; telolecithales Ei) je jajce, pri katerem, je rumenjak pri embriogenezi pomaknjen na eno stran jajca.

telomera (telomere; Telomer) je terminalna kromomera na kromosomu, ki opravlja številne funkcije, pomembne pri replikaciji, označevanju in obnašanju kromosomov. (Muller, 1940).

tem je okrajšava za trietilenmelamin, ki je *azeridinski mutagen.

TEM je okrajšava za transmisijski elektronski mikroskop.

temperatni bakteriofag (temperate phage; temperenter Phage), tudi temperiran, je nevirulentni bakterijski virus, ki sicer inficira, redko pa povzroči lizo. Lahko postane *profag in na ta način povzroči lizogenijo. (Jacob in sod., 1953).

temperatura (temperature; Temperatur); enota je stopinja Celzija (o C), ki pomeni 1/100 razlike v temperaturi med lediščem in vreliščem vode pri atmosferskem pritisku 760 mm Hg. Razlika med Celzijem in Farenheitom je v intervalu med lediščem in vreliščem vode, ki se pri slednjem deli na 180 stopinj in sicer od 32o F, ki pomeni ledišče ter 212o F, ki je vrelišče. Pretvorba Celzijevih stopinj v Farenheitove je po formuli F = (C x 9/5) + 32. Kelvinov sistem jemlje za ničlo absolutno ničlo, t.j. –273o C ali –460o F, sicer pa uporablja Celzijeve stopinje, tako da pomeni 373o K vrelišče vode.

temperatura taljenja (melting-out temperature; Schmelztemperaturbereich), okrajšava Tm, je temperatura, pri kateri se prekinejo vezi med DNK/DNK odnosno DNK/RNK dupleksom in molekuli disociirata. Tm je značilna za species in za sestavo baz v nukleinskih kislinah. Glej Tm.

temporalni geni (temporal gene; Temporalgene) je izraz za gene, ki določajo relativno ekspresijo strukturnih genov v določenem organu v določenem stadiju razvoja. (Paigen in Ganschow, 1965).

teobromin (theobromine; Theobromin), C7H8N4O2, je mutageni purinov analog in glavni stimulirajoči alkaloid za živčni sistem v čokoladi; čistega dobimo iz semen in listov rastlin rodu Theobroma. Deluje tudi diuretično in je nižji homolog kofeina.

teofilin (theophylline; Theophyllin) je 1,3-dimetilksantin. Inhibira ciklično AMP-fosfodiesterazo.

teorija katastrof (catastrophism; Katastrophentheorie) je geološka teorija, ki predpostavlja, da je bila zemlja v razvoju podvržena silnim spremembam (koliziji z nebesnimi telesi; svetovnim potopom itd.). Nasprotje tej teoriji je uniformativizem.

teorija o imunloškem omrežju (immunologic network theory; Netzwerktheorie des Immun-systems) predpostavlja, da regulirajo imuni odgovor interakcije med Ig-receptorjem (FAB) in anti-Ig receptorjem (anti-FAB). Idiotipi so mesta za vezavo antigena na limfocitih ali antitelesa. Smatrajo, da posameznih idiotipov ni dovolj pred stimuliranjem z antigenom za indukcijo avtoidiotipičnega antitelesa. Po stimulaciji z antigenom pa se pojavijo idiotipno-specifična antitelesa, ki predstavljajo nov, edinstven idiotip in vzpodbudijo druga antitelesa z novimi idiotipi. Proces se ponavlja in rezultira z omrežjem idiotipsko-anti-idiotipskimi interakcijami, ki regulirajo intenzivnost imunega odgovora. Idiotipske determinante so prisotne na T in B limfocitih in zato anti-idiotipska antitelesa lahko delujejo zaviralno ali stimulativno na limfocite preko teh determinant.

teorija o imunološkem varstvu (immunological surveillance theory; Theorie der immunologischen Überwachung) pravi, da *celično vezani imuni sistem neprestano nadzoruje spontan pojav rakastih celic v telesu in tujih bolezenskih klic ter jih sproti uničuje.

teorija o nevtralnih genih v molekularni evoluciji (neutral gene theory of molecular evolution; Theorie von den neutralen Genen in der molekularen Evolution) je trditev, da so zamenjave nukleotidov v toku evolucije rezultat nevtralnih ali skoraj nevtralnih mutacij, kar je nasprotje pozitivni selekciji. Večina proteinskih polimorfizmov naj bi bila relativno nevtralna, nevtralne mutacije pa naj bi se po naključju širile v populacijah, ker je vsaka naslednja generacija rezultanta vzorčenja majhnega števila gamet iz ogromnega števila, nastalih v predhodni generaciji. To teorijo zastopa M. Kimura.

teorija o univerzalnih kodih (universal code theory; Theorie vom universellen Code) pravi, da veljajo genetski kodi za vse vrste živih bitij. Res je, vendar z nekaj izjemami: CUA v mitohondrijih kvasovk kodira treonin (namesto levcina); AUA v mitohondrijih sesalcev kodira metionin (namesto izolevcina), AGA in AGG pa sta stop kodona, namesto da bi kodirala arginin, UGA pa kodira triptofan namesto, da bi bil stop kodon.

teorija o zaporednih simbiozah (serial symbiosis theory; Theorie von der mehrfachen Symbiose) pravi, da so se celice evkariontov razvile iz bakterijskih prednikov z zaporednimi simbiotskimi povezavami. Modernejši vidik te teorije se omejuje na mitohondrije in sistem mikrotubulov, ki naj bi nastali s simbiozo bakterij in spirohet v liniji evkariontskih celic, prednika gliv in živali. Podlinija teh enoceličarjev naj bi z endosimbiozo s cianobakterijami razvila kloroplaste in postala izvor rastlin.

teorija trčenja (impact theory; Einschlagtheorie) predpostavlja, da je prišlo do masovnega izginotja mnogih vrst organizmov v poznem devonu in kredi zaradi trčenja ali kolizije zemlje z asteroidom ali kometom.

tepa (tepa; Tepa) se imenuje aziridinski mutagen.