viviparen (viviparous; lebendgebärend) pomeni, da rojeva živo potomstvo.

vmesne proge (interbands; Interbanden-Bereiche) se imenujejo vmesni prostori med progami *politenih kromosomov.

vmesni gostitelj (intermediate host; Zwischenwirt) je gostitelj, ki je nujno potreben za zaključen življenjski krog parazita, v njem pa spolno ne dozori. Primer *metljaj.

vodenica, glej hidrops.

vodik (hydrogen; Wasserstoff) je najpogostejši biološki element; atomsko število 1, atomska masa 1.00797, valenca 1+, najbolj pogost izotop ¹H, težak izotop ²H (ali devterij), radioizotop ³H (tritij).

vodikove vezi (hydrogen bonds; Wasserstoffbrückenbindungen) so elektrostatično šibke privlačne sile, ki so med vodikovim atomom, kovalentno vezanim s O ali N atomom in atomom, ki ima prost elektronski par. Vodikove vezi so šibkejše kot kovalentne vezi, toda močnejše od van der Waalsove privlačnosti med molekulami.

vodilna sekvenca (guide sequence; Guidesequenz) je RNK molekula (ali del te molekule), ki hibridizira z evkariontsko mRNK in pomaga pri spajanju intronskih ali eksonskih sekvenc. Vodilne sekvence so lahko zunanje (EGS) ali notranje (IGS). Zunanje hibridizirajo tako z eksonskimi konci, ki se pri procesiranju ali predelavi mRNK spajajo, kot tudi z intronskimi. Notranje pa predstavljajo komplementarne regije intronov, ki ob procesiranju medsebojno hibridizirajo. Zunanje sekvence *U1-snRNK (sn="snurps") hibridizirajo na mejnih točkah med introni in eksoni pre-mRNK in na ta način vodijo korektno spajanje pre-mRNK molekul. Pri rRNK genih Tetrahymenae pyrimiformis in pri mitohondrialni pre-mRNK Aspergillus nidulans so odgovorne za procesiranje pre-mRNK notranje vodilne sekvence (IGS). (Church in sod., 1979). Glej U1 RNK; majhne RNK molekule v jedru.

vodilni trak (leading strand; führender Strang) je trak DNK, ki se v "replikacijskih vilicah" sintetizira brez prekinjanja - nasprotno *priležnemu traku, ki nastaja z vezavo *Okazaki fragmentov. Vodilni trak se sintetizira v smeri replikacijskih vilic 5' proti 3', dočim se priležni trak sintetizira iz vilic navzven prav tako 5' proti 3'. Glej podvajanje DNK.

voltinizem (voltinism; Voltinismus) se imenuje polimorfizem žuželk, ki pomeni, da bodo embrii prešli v *diapavzo ali pa tudi ne. Sviloprejka je lahko univoltina (embrii preidejo v diapavzo) ali bivoltina (leglo ne prezimuje, naslednje pa je diapavzno).

von Gierke bolezen (von Gierke disease; Glycogenose Typ I) je avtosomna, recesivna dedna bolezen pri ljudeh. Zaradi pomanjkanja encima *glukoza-6-fosfataze pride do kopičenja glikogena. Pogostost je 1/100.000.

von Willebrand-ova bolezen (von Willebrand’s disease; von Willebrand-Krankheit) je avtosomno dominantno pogojena dedna bolezen, ki povzroča dalj trajajoče krvavitve zaradi poslabšane koagulacije krvi.

Vorticella je rod protozoj. Imajo zvončasto obliko in krog cilij, s katerimi lovijo hrano.

vosek (wax; Wachs) je ester maščobnih kislin in enovalentnih alkoholov (monohidroksialkoholov) z dolgo verigo.

vozel (node; Knoten) je pri krožni DNK supervijačnici točka, kjer se v obliki osmice prekrižata trakova. Pri tem je pomembna podrobnost: Če sta trakova, ki potekata od zgornjega dela osmice zgoraj (z vidika gledalca), je to pozitivni vozel (positive node); če pa sta pod tistim, ki prihaja z desne zgornje strani, je negativni vozel (negative node).

vprežni psi (Sled dogs; Schlittenhunde) je pasma psov, glej pes.

vrat pestiča (style; Griffel), skozenj zraste pelodov mešiček (od *brazde do plodišča).

vrečar (marsupial; beuteltragend) je skupina primitivnih sesalcev, samice imajo abdominalno vreče, v kateri nosijo in prehranjujejo mladiča.

vreteno (spindle; Spindel) je snop mikrotubulov, ki se navežejo na kromosome evkariontov ob delitvi jedra in jih razdelijo v dve novi celici.

vrinjena snov (intercalating agent; interkalierende Substanz) je vsaka snov, ki se vrine med bazne pare DNK molekul, s čemir prekine povezavo in paritev baz komplementarnih verig DNK. Taka snov so na primer *akridinska barvila. Z dodajanjem ali delecijo enega ali več baznih parov v času repliciranja nastane *premik bralnega okvirja.

vrsta (species; Art) ali species je v biologiji reproduktivno izolirana skupina ali populacija osebkov, ki se med seboj lahko parijo, ker imajo enake izolacijske mehanizme.

vstavljanje (insertion; Insertion) je dodajanje enega ali več baznih parov v DNK molekulo. Glej insercijske sekvence.

vstavljanje genov (gene insertion; Geneinbau) je postopek, s katerim vgradimo ali vstavimo v celico določen gen ali gene iz nekega drugega vira. Postopkov je možnih več, obsegajo: *fuzijo celic, nove genske kombinacije, *transdukcijo in *transformacijo.

vtisnjenje (imprinting; Prägung) je posebno hiter in ireverzibilen potek učenja, ki vnaša informacijo v *odprti program.

Vulpes vulpes je rod lisic, ki jih redijo tudi v ujetništvu zaradi kožuhov. Znanih je veliko barvnih različkov. Glej lisica.

vzorčenje horionskih resic (chorionic villi sampling; Chorionzottenbiopsie) je jemanje vzorcev horionskih celic s katetrom skozi vagino do uterusa, dokler se kateter ne dotakne horiona, ki obkroža embrio. Horionske celice imajo enak genotip kot embrio, zato z njihovim pregledom lahko ugotovimo encimatske defekte in kromosomske aberacije. Pri ženah se vzorčenje opravlja med 8. in 9. tednom nosečnosti. Ta tehnika je boljša od *amniocenteze, ker je mogoče defekte odkriti prej in prekiniti nosečnost z manjšim tveganjem.