ubežniki (escapers; Durchbrenner) so v genetiki individui, ki ubežijo smrtonosnemu delovanju njihovih *genotipov. V populaciji bodo individui, ki so homozigotni za recesivni letalni gen, skoraj vsi umrli ali poginili v nekem določenem obdobju v času razvoja. Tistim redkim, ki jim uspe ta razvojni stadij preživeti njihovi genetski predispoziciji navkljub, pravimo v genetiki "ubežniki".

ubijalski delci (killer particle; Killerpartikel) v *kvasovkah so plazmidi z dvojno vijačnico RNK, ki imajo deset genov za replikacijo (podvajanje) ter več drugih za sintezo ubijalske snovi, imenovane tudi paramecin, ki je podobna *kolicinu. To je tudi edini poznani plazmid, ki nima DNK.

ubijalski parameciji (killer paramecia; Killer-Paramecien) so parameciji, ki izločajo v medij snovi, ki ubijajo druge paramecije. To lastnost pripisujejo kapa delcem tistih sevov Paramecium aurelia singena 2, ki so nosilci dominantnega K-gena. Kasneje so ugotovili, da so kapa delci simbiotske bakterije in da so delci z ubijalsko sposobnostjo defektni DNK fagi. Lizogeni simbiotski bakteriji so dali ime Caenobacter taenospiralis, ki je ena izmed mnogih vrst bakterijskih endosimbiontov in ki je prisotna v več kot 50% v P.aurelia, ki jo najdemo v naravi. Poleg tega so znani tudi parameciji, ki ubijajo ob parjenju ali konjugaciji (mate killers). Izločajo m-delce, ki jih hkrati ščitijo pred drugimi ob konjugaciji. (Siegel, 1953).

ubijalski T-limfociti (killer T-lymphocytes; Killer-T-Lymphozyten), glej poglavitni histo-kompatibilnostni kompleks.

ubikvitarna RNK, glej povsod navzoča RNK.

ubikvitin (ubiquitin; Ubiquitin) izraz izhaja iz angleščine ubiquitous = povsod navzoč; je kisel protein (8,5 kd), ima 76 aminokislin, najdemo ga v celicah od bakterij do sesalcev. Verjetno je na površini evkariontskih *nukleosomov, ne vpliva pa na njihovo strukturo. Najbrž igra vlogo pri odgovoru na toplotni udar. Sicer pa o tem proteinu še ne vemo veliko. (Schlesiger in sod., 1975).

ubikvinon (ubiquinone; Ubiquinon) je koencim Q. Je majhna molekula z ogljikovodično verigo, ki služi kot prenašalec elektronov v dihalni verigi. Rastline imajo ubikvinonu identični plastokinon.

učinek stekleničnega vratu (bottleneck effect; Bottleneck-Phänomen) je dobeseden prevod za pojav spremembe frekvence genov, ki nastane tedaj, ko se velike populacije začasno močno zmanjšajo in nato doživijo ponovno ekspanzijo s spremenjenim genetskim vzorcem (običajno so manj vitalne), kar je posledica *genetskega toka.

učinkovitost selekcije (selection effectiveness; Selektionserfolg), tudi uspeh ali uspešnost selekcije, pomeni napredek ali izboljšanje lastnosti, kar merimo z razliko med srednjo vrednostjo lastnosti populacije, kateri so pripadali starši in srednjo vrednostjo potomstva. Uspeh je odvisen od *selekcijskega diferenciala, *heritabilitete lastnosti in *selekcijskega pritiska.

U1 RNK (U1 RNA; U1-RNA) je RNK molekula, dolga 165 nukleotidov, ki je sestavni del številnih *snRNK v celicah sesalcev; v jedru jih je okrog 10⁶. U1 RNK ima segment, ki je komplementaren s *cap strukturo, odnosno z mestoma spajanja med donatorjem in akceptorjem z introni razcepljenih genov (split genes). Smatrajo, da U1 RNK poveže transkript obeh koncev segmentov ter s tem izloči intron ter spoji konca eksonov. Poleg U1 RNK so doslej določili še pet drugih U tipov snRNK (U2 do U6), ki imajo med 90 in 400 nukleotidov in različne, pretežno neznane funkcije, kot je predelava pre-rRNK, poliadeniliranje mRNK in podobno. Te snRNK so bogate na uridinu in navadno spojene s sedmimi ali osmimi proteini v majhne jedrne ribonukleoproteinske delce (snRNP). (Lerner in Steitz, 1981).

ultracentrifuga (ultracentrifuge; Ultrazentrifuge) je vrsta laboratorijskih centrifug, ki dosežejo do 60.000 obratov v minuti in ima sedimentacijsko jakost do 500.000-kratno gravitaciji. Z njimi je mogoče sedimentirati makromolekule. Ločimo preparativne in analitske ultracentrifuge. S prvimi dobimo očiščene vzorce, v drugih pa je možna določitev pozicije vzorca med obratovanjem.

ultrafiltriranje (ultrafiltration; Ultrafiltrierung) je filtriranje pod pritiskom. V ledvicah poteka neke vrste ultrafiltriranje plazme, ker ima kri večji pritisk kot lumen glomerulusa. Eksperimentalno jo uporabljajo za frakcioniranje koncentriranih raztopin s pomočjo različnih permeabilnih membran.

ultramikrotom (ultramicrotome; Ultramikrotom) je laboratorijska priprava za rezanje zelo tankih rezin, debeline 50 do 100 mm iz tkiva, ki ga poprej obdamo s plastiko.

ultra-vijolični mikroskop (ultra-violet microscope; Ultraviolett-Mikroskop), bolje mikroskop z ultravijolično svetlobo; je optični sistem, ki uporablja ultravijolično svetlobo. Tak mikroskop ima dvojno ločitveno sposobnost običajnega svetlobnega mikroskopa. Poleg tega lahko fotografiramo strukture iz nukleinskih kislin brez barvanja, če uporabljamo monokromatsko UV svetlobo valovne dolžine 260 nm, ki jo absorbirajo nukleinske kisline. V kombinaciji s spektrofotometrom omogoča kvantitativno ocenjevanje nukleinskih kislin v celicah. Pri delu s tem mikroskopom so potrebni in pomembni zaščitni ukrepi, kot so filtri za UV, posebne leče itd.

ultravijolično sevanje (ultra-violet radiation; Ultraviolett-Strahlung) je del nevidnega elektromagnetnega spektra z valovno dolžino med 100 in 400 nm.

ultrazvok (ultrasound; Ultraschall) obsega valove zvoka s frekvenco, ki je večja od slušne za okrog 20.000 na sekundo.