A J Š
B K T
C L U
Č M V
D N W
E O X
F P Y
G Q Z
H R Ž
I S Išči
p-pap
par-pas
Pat-pEM
pen-per
pes-Pis
pit-pla
ple-pod
pog-pola
poli-polo
polp-pos
pot-pra
prec-prem
pren-Prim
prin-prol
prom-prote
proti-psi
Pso-Py

 

 

pog-pola

poganjek (runner; Ausläufer) je nadzemni del rastoče rastline; poganjki služijo za vegetativno razmnoževanje, če poženejo koreninice.

poglavitni histokompatibilnostni kompleks (major histocompatibility complex; Haupt-Histo-kompatibilitäts-Komplex), okrajšava MHC, je velika skupina genov na 6. kromosomu pri ljudeh ali na 17. kromosomu pri miših. MHC vpliva na mnoge aktivnosti imunih celic, vključno z zavrnitvijo presadkov in ubijanjem z virusi inficiranih celic s pomočjo specifičnih T-limfocitov ali *celic-ubijalk. MHC je samo del večjega *poglavitnega imunogenega kompleksa (MIC) in ima nekaj posebnih funkcij. Pri različnih vrstah sesalcev označujejo MHC z različnimi simboli: B pri perutnini, DLA pri psih, GPLA pri morskih prašičkih, HLA pri ljudeh, H-2 pri miših, Rt-1 pri podganah.

poglavitni histokompatibilnostni sistem (major histocompatibility system; Haupt-Histo-kompatibilitätssystem), glej haplotip, H-2 kompleks, poglavitni histokompatibilnostni kompleks.

poglavitni imunogeni kompleks (major immunogene complex; hauptimmunogener Komplex), okrajšava MIC, je genetsko območje z lokusi, ki kodirajo površinske antigene limfocitov (Ia), histo-kompatibilnostne antigene (H), imuni odgovor (Ir) in proteine *komplementov. Geni za *imuno-globuline delujejo neodvisno od MIC, toda *plazmatke, ki jih izdelujejo, so pod nadzorstvom MIC.

pogojna dominanca (conditioned dominance; konditionale Dominanz) se nanaša na *alel, ki se ali pa se ne izraža, kar je odvisno od okolja ali pa od preostalega *genotipa. Pod različnimi pogoji se isti gen obnaša kot dominanten ali recesiven v *heterozigotih.

pogojna mutacija (conditional mutation; konditionale Mutation) je mutacija, ki v določenih dopustnih (permisivnih) pogojih izraža *divji fenotip, v drugih omejujočih (restriktivnih) pogojih pa mutirani fenotip. Nekateri bakterijski mutanti so pogojno letalni, ne morejo na primer rasti pri temperaturi nad 45o C, rastejo pa pri 37o C.

pogostost integracij (integration efficiency; Integrationshäufigkeit) je frekvenca vgrajevanja tujega DNK segmenta v *genotip bakterijske celice, posebno glede na *transformacijo.

pogostost rekombinacij (recombination frequency; Rekombinationshäufigkeit) pomeni število *rekombinacij, deljeno s številom potomcev, kar se uporablja kot napotek za ugotavljanje relativne oddaljenosti lokusov na genski karti.

poikilotermija (poikilothermy; Poikilothermie) se imenuje sposobnost prilagajanja telesne temperature živali temperaturi okolja (začilnost hladnokrvnih živali).

Poissonova distribucija (Poisson distribution; Poisson Verteilung), včasih tej distribuciji pravijo tudi "zakon o redkih dogodkih" ali "zakon majhnih števil"; je pa teoretična porazdelitev števila opažanih pojavov, ki so popolnoma naključni v prostoru in času. P. distribucije ni v primeru pozitivne ali negativne korelacije, zanjo je značilno povprečno število dogodkov na opazovanje, srednja vrednost in varianca pa sta enaki. Formula za funkcijo je Pi = (mi e-m)/i! ali v drugačni pisavi f(x) = (mx e-m)/x!, kjer je m srednja vrednost, i! (odnosno x!) je faktor i.(i-1).(i-2)...2.1, e je baza naravnega logaritma in i (odnosno x) je število, za katero iščemo verjetnost Pi [ f(x)] . P. distribucijo so prvikrat uporabili za ugotavljanje verjetnosti smrtnih primerov zaradi udarca s konjskim kopitom v 10 pruskih armadah v 20 zaporednih letih. Sicer je veliko naravnih distribucij, ki se skladajo s Poissonovo, kot je na primer število radioaktivnega razpada radioizotopa v določenem časovnem obdobju ali število ličink določenega mehkužca, ki se ujamejo pri vleki planktonske mreže skozi določeno količino morske vode itd.

poizkus s “šibrami” (shotgun experiment; Schrotschuss-Experiment) se imenuje naključni izbor zadostno velikega vzorca kloniranih fragmentov DNK nekega organizma za nastanek genomske biblioteke tega speciesa, iz katere lahko kasneje izberemo klonirane molekule, ki jih potrebujemo.

pojatev (heat; Brunst) je v reprodukcijski biologiji obdobje v spolnem ciklusu, ko samice sesalcev kažejo pripravljenost na oploditev. Sinonim je estrus.

poksvirusi (Poxviruses; Pockenviren) so veliki virusi z dvovijačno DNK in s kompleksno grajeno ovojnico. Njihova posebnost je v tem, da se razmnožujejo v citoplazmi gostiteljske celice kot neke vrste drugo celično jedro. So povzročitelji variole (koz) pri ljudeh in živalih. Semkaj sodi tudi virus vakcinije (cepivo proti črnim kozam) in miksoma virus.

polaren (polar; polar) je pojem, ki se nanaša na kemične spojine, topne v vodi, kot je na primer hidrofilna stranska veriga aminokisline. Lahko pomeni tudi mesto "na polu", t.j. na polu celice (polarni bički).

polaritetni gradient (polarity gradient; Polaritätsgradient) je učinek polarne mutacije v nekem genu na ekspresijo naslednjih genov v operonu. Ta učinek je funkcija razdalje med *nesmiselnim kodonom in signalom za začetek naslednje verige.

polarizacijski mikroskop (polarization microscope; Polarisationsmikroskop) je svetlobni mikroskop, namenjen proučevanju anizotropnih lastnosti objektov.

polarna zrnca (polar granules; Polgranula) so zrnca z veliko RNK v posterior ooplazmi jajčeca.

polarni mikrotubuli (polar tubules; polare Mikrotubuli) so *mikrotubuli *delitvenega vretena, ki izhajajo iz *centriol ali celičnih polov.

polarni mutant (polarity mutant; polare Mutante) je mutirani gen, ki lahko zmanjša hitrost sinteze proteinov v genih, ki leže izza njega. Taki geni delujejo v času translacije policistronske mRNK. (Franklin in Luria, 1961; Jacob in Monod, 1961).

polarno telesce (polar body; Polkörperchen) je majhna celica, ki nastane ob prvi in drugi mejozi pri razvoju *oocite. Ima jedro, je brez citoplazme in propade.