mikro- je prvi del zloženk, ki pomeni (1) milijoninko ali (2) mikroskopsko majhnost.

mikrobna genetika (microbial genetics; Mikrobengenetik) je študij genetike mikroorganizmov.

mikrocelica (microcell; Mikrozelle) je *mikronukleus, obdan s tankim slojem citoplazme in z intaktno membrano. Mikrocelice uporabljajo kot *vektorje za prenos posameznih kromosomov ali delov genoma v druge celice prejemnice (recipientke) s pomočjo celične fuzije. (Ege in Ringetz, 1974; Fournier in Ruddle, 1977).

mikroelementi (trace elements; Spurenelemente) so elementi, ki so potrebni v minimalnih količinah za normalen razvoj in zdravje organizma.

mikrofilamenti (microfilaments; Mikrofilamente) so celična vlakna ali *filamenti, ki imajo premer 5-7 nm, so iz polimeriziranega F-*aktina, namenjeni vzdrževanju celičnih oblik in gibanju.

Mikrographia je naslov knjige, ki jo je leta 1665 izdal R.Hooke in v kateri je prvikrat opisana celica.

mikrokokalna nukleaza (micrococcal nuclease; Micrococcus-Nuclease) je *endonukleaza, ki jo uporabljajo za cepitev kromatina pri evkariontih, predvsem med *nukleosomi.

mikro-konice (microspikes; Mikrospikes) -tudi "mikrospikes", so tanki (okrog 0,2m) celični izrastki, ki dosežejo dolžino tudi do 20m . Raztezajo in krčijo se zelo hitro; verjetno imajo senzorične naloge. (Taylor, 1966).

mikromanipulator (micromanipulator; Mikromanipulator) je naprava za delo pod mikroskopom, s katero izoliramo posamezne celice ali injiciramo vanje določene snovi, zato je uporabna za delo s celičnimi sestavinami.

mikron (micron; Mikron), bolje mikrometer, okrajšava m, je dolžinska mera (1 x 10^-6 metra), uporabna za opisovanje celičnih dimenzij in DNK molekul.

mikronukleus (micronucleus; Mikronucleus) je majhno reprodukcijsko jedro za razliko od večjega, vegetativnega jedra ali *makronukleusa v celicah migetalkarjev. Mikronukleusi so diploidni in transkripcijsko niso aktivni. Sodelujejo pri *mejozi in *avtogamiji. (Howell, 1891; Jolly, 1905).

mikropila (micropyle; Mikropyle) je kanalček v zaščitnem ovoju *nukleusa, skozi katerega prodre pelodov mešiček ob oploditvi. Dozorelo seme ima mikropilo zato, da lahko skozi njo prodre voda, potrebna za kalitev. Mikropila je tudi pora v jajčni membrani oocite pri žuželkah, ki omogoča vstop spermiju.

mikrosomska frakcija (microsome fraction; Mikrosomenfraktion) je sestavni del citoplazme, ki ga dobimo s centrifugiranjem homogeniziranih celic. V njej so *ribosomi in del raztrganin *endo-plazemskega retikuluma, velikosti 50 do 150 nm. Frakcija kaže številne encimske aktivnosti. (Hanstein, 1880; Palade in Siekevitz, 1955).

mikrospektrofotometer (microspectrophotometer; Mikro-Spektralphotometer) je optični sistem, ki kombinira mikroskop s *spektrofotometrom. S to pripravo ugotavljamo količino svetlobe določene valovne dolžine, ki preide skozi del citoplazme in to primerjamo z nekim standardom. Na ta način lahko ocenimo koncentracijo vezanega barvila ali materiala, ki absorbira ultravijolično svetlobo v citoplazmi.

mikrospora (microspore; Mikrospore) je prva celica moške *gametofitne generacije pri rastlinah, iz katere nastane pelodovo zrnce ali cvetni prah.

mikrosporidij (microsporidian; Mikrosporidie) je pražival, ki pripada Cnidosporidiam. Mnogi med njimi so zajedalci žuželk (tudi Drosophile).

mikrosporocita (microsporocyte; Mikrosoporocyte) je materinska celica peloda, ki po dveh mejotičnih delitvah daje *mikrospore.

mikrosporogeneza (microsporogenesis; Mikrosporogenese) je proces pri nastajanju *mikrospor.

mikrotaksonomija (microtaxonomy; Microtaxonomie) se imenuje klasifikacija na nivoju vrste (pasme, zazlički ali vaietete itd.).

mikro-telo (microbody; Microbody) je citoplazemska organela, ki jo obdaja nežna membrana, vsebuje več oksidaz (katalaze, oksidazo sečne kisline itd.). Glede na to, kakšna so, katere encime imajo in kakšna je njihova metabolna vloga, delijo mikrotelesa na perosisome, glioksisome in mikroperoksisome. (Rhodin,1954; Novikoff in Novikoff, 1973).

mikrotom (microtome; Mikrotom) je priprava za rezanje tkiva (zmrznjenega ali v parafinu) na tanke rezine (1 do 10 nm). Take rezine nato obarvajo in pregledajo pod mikroskopom.

mikrotrabekularni splet (microtrabecular lattice; mikrotrabeculares Geflecht), okrajšava MTL, je mreža tankih vlaken ali filamentov, ki povezuje med seboj tri glavne sestavine *citoskeleta: mikrotubule, mikrofilamente in intermediarne filamente. (Wolosewick in Porter, 1976).

mikrotubuli (microtubules; Mikrotubuli) so dolge, tanke cevčice, z zunanjim premerom okrog 24 nm in notranjim okrog 15 nm. Tubuli so sestavljeni iz spletov, ki jim pravimo protofilamenti, običajno jih je po 13 skupaj. Vsak protofilament je nadalje sestavljen iz linearno razporejenih podenot, vsaka podenota pa je dimer iz molekul a in b tubulina. (Slautterback, 1963).

miksomatoza (myxomatosis; Myxomatose) je smrtonosna virusna bolezen *kuncev.

miksoplazmija, glej *citohet.

mili- je prvi del zloženk, ki pomeni pri merskih enotah tisočinko.

milicurie (millicurie; Millicurie) je tisočinka curie-ja; to je količina radioaktivnega materiala, v katerem pride do 3,7 x 10⁷ razpadov na sekundo.

mililiter (milliliter; Milliliter), okrajšava ml, je tisočinka litra ali 1 cm³. En ml vode pri 4^o C predstavlja en gram mase.

Millerjev drevešček (Miller trees; Christbaumstrukturen) je vzdevek za znan posnetek, ki sta ga napravila O. L. Miller in B. R. Beatty z metodo za opazovanje transkripcijsko aktivnih genov za rRNK pod elektronskim mikroskopom. Ker so na terminalni strani prepisovanja vidne dolge niti proteinskih granul, ki se proti iniciacijskemu delu čedalje bolj krajšajo, izgledajo strukture kot shematiziran drevešček s spodnjimi dolgimi in čedalje krajšimi vejami proti vrhu.

Millerjev raztros (Miller spreads; Miller-Spreite) je postopek za pripravo kromosomov za elektronsko mikroskopijo, ki ga je razvil O. L. Miller.

mimikrija (mimicry; Mimikry) imenujemo pojav, da je živalska vrsta po obliki, barvi ali obnašanju podobna drugi vrsti zato, da se na ta način zaščiti pred sovražniki. V biologiji poznamo več načinov mimikrije: Batesova mimikrija temelji na strupenosti ene vrste; podobnost tej vrsti zaščiti tudi drugo pred sovražniki. Mullerjeva se opira na dejstvo, da je neka vrsta neužitna in značilno obarvana; podobna obarvanost zaščiti drugo vrsto pred napadalci. Peckmanova se imenuje tudi agresivna mimikrija; primer zanjo bi bile samice neke vrste kresnic, ki sprožajo seksualne signale drugega speciesa in s tem privabljajo samce tega speciesa, ki so zanje hrana. Mertensova mimikrija opisuje pojav zelo strupene vrste živali, ki posnemajo zunanjost nestrupenih in na ta način pridejo lažje do plena.